Finance Wiki.

Delo od doma ali na daljavo je podrobno urejeno v 68. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Prav tako se za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Vrsta dela in čas trajanja dela

Delodajalec in delavec se s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca, ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.

Na domu se ne smejo opravljati dela, ki so škodljiva ali če obstaja nevarnost, da postanejo škodljiva za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja. Primeri škodljivega dela so denimo delo z nevarnimi snovmi (izdelovanje ali predelovanje vnetljivih in eksplozivnih snovi, strupov, zdravil) ali dela, ki povzročajo sevanja, ali dela, ki tvorijo imisije ...

Pravice in obveznosti delavca določite v pogodbi

Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. Prav tako ima pravico do sodelovanja pri upravljanju, kot tudi pravico do sindikalnega organiziranja. Pravice, obveznosti, kot tudi pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu, uredite v pogodbi o zaposlitvi. Pomembno je tudi, da so prostori, v katerih se bo delo opravljalo od doma, jasno opredeljeni v pogodbi o zaposlitvi.

Delavec ima tudi pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. V zakonu ni določena višina nadomestila, temveč predvideva, da višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.

V pogodbo o zaposlitvi je priporočljivo vključiti določbo, da so zaradi opravljanja dela na domu v mesečni bruto plači zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu s posebno pisno odredbo odredi nadurno delo.

Delovni čas delavca

Delodajalec in delavec se lahko glede delovnega časa, odmora, dnevnega in tedenskega počitka dogovorita glede na minimalne standarde ZDR-1, pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Vseeno pa mora delodajalec (po zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti - ZEPDSV) tudi za delavce, ki delajo na domu, voditi dnevno evidenco o številu ur, skupnem številu opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, opravljene ure v času nadurnega dela.

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od osmih ur.

Delovna sredstva

Delodajalec in delavec se morata v pogodbi o zaposlitvi dogovoriti tudi o tem, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter o višini nadomestila za uporabo delavčevih sredstev.

Delavec bo praviloma zagotavljal prostor, elektriko, ogrevanje, povezavo do spleta, telefon in podobno in za ta del se boste morali dogovoriti za nadomestilo.

Računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol, material in podobno – zagotavljanje teh sredstev je odvisno od dogovora. Če jih bo zagotavljal delodajalec, se nadomestila za ta delovna sredstva ne plača.

Dostop do informacijskega sistema podjetja in varovanje podatkov

Delodajalec mora tudi v primeru dela od doma poskrbeti, da bo delavec lahko ustrezno varoval poslovne skrivnosti in druge občutljive podatke. Med te spadajo denimo omogočanje varne povezave v omrežje oziroma do informacijskega sistema delodajalca, ali pa da je dostop v omrežje delodajalca dovoljen le s službenim računalnikom. Priporočljivo je, da se v pogodbo o zaposlitvi zapiše tudi dogovor glede varovanja podatkov in dostopa do informacijskega sistema oziroma omrežja podjetja.

Delavec, ki opravlja delo na domu, ima enake pravice kot če bi delal v prostorih delodajalca, zato je upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, ne pa tudi za prevoz na delo in z dela, če ti stroški ne nastanejo. Morate pa delavcu stroške prevoza povrniti za prihod delavca na sedež delodajalca – denimo zaradi sestanka, izobraževanja ...

Pri uporabi lastnih sredstev delavca zakon sicer ne določa, kaj konkretno naj bi zajemalo nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, iz priporočil Mednarodne organizacije dela pa izhaja, da so to lahko stroški za energijo (elektriko, ogrevanje), vodo, vzdrževanje strojev in opreme in podobno. A pozor, določeni stroški, ki delavcu nastanejo zaradi dela na domu, so stroški, ki jih ima delavec tudi zato, ker tam živi. Zato je treba razmejiti te stroške. Ena od možnosti je, da izračunate porabo aparatov, ki jih delavec uporablja pri svojem delu, strošek ogrevanja izračunate glede na kvadraturo prostora, v katerem delavec opravlja delo ...

Višino nadomestila za opravljanje dela na domu sicer vse pogosteje opredeljujejo tudi panožne kolektivne pogodbe.

Pri tem ne pozabite na davčno obravnavo nadomestila za uporabo delavčevih sredstev. Po zakonu o dohodnini (Zdoh-2, 44. člen) se nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu ne vštevajo v davčno osnovo pod pogojem:

• da je podlaga za plačilo nadomestila določena s posebnimi predpisi ali v kolektivni pogodbi oziroma internem aktu delodajalca;
• da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela;
• da je delodajalec določil nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov.

Višina nadomestila je do pet odstotkov mesečne plače delavca oziroma do pet odstotkov povprečne mesečne plače v Sloveniji (približno 53 evrov). Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi dokazil.

Delodajalec mora zagotavljati varne pogoje dela na domu. Obveznost delodajalca o varnih pogojih dela so določeni v zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, 19. člen):

• poveritev opravljanja nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
• obveščanje delavcev o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdajanje navodil za varno delo;
• usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo;
• preverjanje ustreznosti delovnih razmer z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja;
• obdobno preverjanje skladnosti delovne opreme s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
• zagotavljanje varnega delovnega okolja in uporabe varne delovne opreme.

Pri delu na domu to pomeni, da bo moral delodajalec ali varnostni inženir (oziroma strokovni delavec, ki je odgovoren za varnost in zdravje pri delu) preveriti ustreznost prostorov, kjer se bo opravljalo delo na domu, identificiral morebitna tveganja ter določil ukrepe za zagotavljanje varnost in zdravja.

Vendar pa je način ocenitve tveganja v pristojnosti delodajalca, metodologija ali način ocenjevanja tveganja pa ni nikjer predpisan.

Ministrstvo je že lani objavilo pojasnilo, da pri manj tveganih delovnih mestih in delovnih okoljih se lahko za ocenitev tveganja namesto ali kot orodje pred ogledom delovnega mesta uporabi pripravljena navodila za ureditev delovnega mesta, vprašalnike, fotografije in podobno. V takšnih primerih se potem delodajalec na podlagi povratnih informacij delavca posvetuje s strokovnjakom za varnost pri delu glede ustreznosti in zadostnosti pridobljenih podatkov za ocenitev tveganja in o potrebi po neposrednem ogledu delovnega mesta na kraju opravljanja dela.

Delodajalec ima pravico, da dostopa do kraja opravljanja dela, saj mora v primeru neustreznih delovnih pogojev sprejeti dodatne ukrepe. Zato je smiselno v pogodbi o zaposlitvi treba urediti tudi poznejši periodični nadzor delodajalca nad delovnim okoljem (seveda ob predhodni napovedi, nadzor pa mora biti sorazmeren namenu). Priporočljivo je, da delodajalec od delavca pridobi pisno dovoljenje za vstop, v pogodbo o zaposlitvi pa naj se vključi splošna določba o tem, da bo delavec delodajalcu v določenem časovnem intervalu (na primer enkrat na leto) dovolil vstop v prostore, kjer opravlja delo.

Delodajalec mora predhodno prilagoditi oziroma spremeniti tudi svoje splošne akte, saj ZDR-1 v 22. členu delodajalcu nalaga obveznost, da pogoje za opravljanje določenega dela vnaprej opredeli za vsako delovno mesto, torej tudi za opravljanje dela na domu. Podjetje lahko sprejme tudi pravilnik o delu na domu.

V splošnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ali pravilniku natančno določite pogoje za opravljanje dela na domu, med drugim tudi obseg oziroma število dni, ko lahko delavec dela od doma, postopek za dogovor o delu na domu, delovni čas, kako se bo poročalo o delu doma, na katerih sredstvih bo delavec delal in kolikšno bo nadomestilo, dostop do informacijskega sistema delodajalca in še druge pravice in obveznosti med delom na domu. Gospodarska zbornica Slovenije je na svoji strani objavila tudi primer pravilnika o opravljanju dela na domu. Delodajalec bo moral v primeru inšpekcijskega pregleda inšpektorju predložiti vso dokumentacijo, s katero bo dokazal, da je izpolnil vse delovnopravne predpise v zvezi z opravljanjem dela na domu.

Po ZDR-1 mora delodajalec o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.

Zadnji sprejeti interventni zakon, PKP 8, ki velja od februarja 2021, določa podatke, ki jih mora delodajalec sporočiti inšpektoratu za delo pred organiziranjem dela na domu. To so: podatki o delodajalcu (naziv, naslov, matično številko in dejavnost, ki jo opravlja), podatki o delavcih, ki bodo opravljali delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo opravljal delavec, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu), opredeliti je treba tudi morebitna tveganja za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Obvestilo je treba vložiti prek portala SPOT.

Ali lahko izjavo o varnosti z oceno tveganja napiše kar sam delavec?

Ne, zakon predvideva, da to stori strokovna oseba delodajalca (varnostni inženir). Lahko pa pri manj tveganih delovnih mestih in delovnih okoljih za ocenitev tveganja namesto ali kot orodje pred ogledom delovnega mesta uporabi pripravljena navodila za ureditev delovnega mesta, vprašalnike, fotografije in podobno. V takšnih primerih se potem delodajalec na podlagi povratnih informacij delavca posvetuje s strokovnjakom za varnost pri delu glede ustreznosti in zadostnosti pridobljenih podatkov za ocenitev tveganja in o potrebi po neposrednem ogledu delovnega mesta na kraju opravljanja dela. 

Kako je z delom od doma v izjemnih okoliščinah?

Zaradi izjemnih okoliščin lahko delodajalec delavcu odredi opravljanje dela na drugem kraju. Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna. Če delodajalec odredi delo od doma, mora v odredbi opredeliti glavne okoliščine: razlog, vrsto dela, način spremljanja dodeljenih delovnih nalog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, napotke glede varnega in zdravega dela od doma. Odredba se lahko nanaša na posameznega delavca ali na skupino delavcev, pri čemer mora delodajalec zagotoviti varstvo osebnih podatkov.

Ministrstvo delodajalce opozarja, naj bodo pri odrejanju dela na domu in drugega dela pozorni na več vidikov:

• primernost delovnega mesta (delavec lahko opravlja delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca, ne sme pa biti nevarno delo);
• vidik delovnega časa (delavcu pripadajo odmori in počitki);
• zagotovitev delovnih sredstev (kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za delo na domu ter kakšna je morebitna višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev);
• varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov (denimo omogočanje varne povezave v omrežje oziroma do informacijskega sistema delodajalca);
• varnost in zdravje pri delu – ker v izrednih razmerah delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu in ker gre pri delu na domu za praviloma pisarniška dela oziroma dela z računalnikom, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor bo trajal takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca, pojasnjujejo na ministrstvu. Lahko pa delodajalec delavcem izda ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke o varnem in zdravem delu od doma.

Področje dela na domu ureja več zakonov, zato objavljamo ključne globe, ki se dotikajo tega instituta:

• če ne obvestite inšpektorata za delo, da bo delavec opravljal delo od doma, je predvidena globa od 750 do dva tisoč evrov za delodajalca in od 100 do 800 evrov za odgovorno osebo delodajalca;
• če ne zagotavljate varnih delovnih pogojev pri delu na domu, je predvidena globa od 1.500 do 4.000 evrov za delodajalca;
• če ne hranite ali ne posodabljate evidence o številu (opravljenih) ur, je predvidena globa od 1.252 do 4.173 evrov za delodajalca in od 208 do 417 evrov za odgovorno osebo delodajalca.