Finance Wiki: Napotitev na delo v tujino in napoteni delavci

Osveženo: 09.03.2018 16:32

Najpogostejša vprašanja

  • Kako napotiti delavca na delo v tujino?
  • Kako pridobim potrdilo A1?
  • Kdaj gre za službeno pot in kdaj za napotitev?
  • Kako so davčno obravnavane kratkotrajne napotitve na delo v tujino?
  • Kako so davčno obravnavane službene poti v tujino?

Rubriko Wiki ureja Lana Dakić. Če imate dodatna vprašanja, pišite na lana.dakic@finance.si.

Vsebina

  • Načini čezmejnega izvajanja storitev

    Podjetja ali espeji lahko čezmejno izvajajo storitve z napotenimi delavci:

    • če v okviru svoje registrirane dejavnosti za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve v drugi državi članici EU izvedejo določen posel (denimo za avstrijskega naročnika, fizično ali pravno osebo, slovensko podjetje s svojimi delavci in opremo izdela fasado);
    • če se v okviru povezanih gospodarskih družb na podlagi akta o napotitvi napoti delavec iz povezane družbe s sedežem v drugi državi članici EU v povezano družbo s sedežem v Sloveniji in nasprotno;
    • če podjetje, registrirano za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku, napoti svoje zaposlene uporabniku v drugo državo članico EU (kadrovske agencije).
  • Pogoji čezmejnega izvajanja storitev – kdaj lahko vaše podjetje čezmejno izvaja storitev

    Slovenski ponudnik storitve lahko čezmejno izvaja storitev, če:

    1. običajno opravlja dejavnost v Sloveniji
      • mora biti najmanj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije;
      • ima transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register in ni blokiran;
      • je v obdobju zadnjih šestih mesecev (ali od ustanovitve, če je to krajše) zaposloval določeno število delavcev, ki so bili neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja (če zaposluje od pet do deset delavcev, mora imeti zaposlenega najmanj enega delavca, ki je neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja; če zaposluje več kot deset delavcev, morajo biti taki zaposleni vsaj trije);
      • zaposleni delavci morajo v zadnjih 12 mesecih pred napotitvijo vsaj 20 odstotkov časa opravljati delo v Sloveniji (denimo iz podatkov ZZZS o delovnih urah po različnih zavarovalnih podlagah);
    2. ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca
      • v zadnjih treh letih pred napotitvijo delavca ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno;
      • je za zadnjih šest mesecev pred napotitvijo oziroma za čas poslovanja, če je ta čas krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
    3. se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov
      • za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve;
      • na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo;
      • v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku;
    4. država napotitve ni država, v kateri napoteni delavec običajno opravlja delo – delavec mora biti pred napotitvijo vsaj 30 dni neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji na podlagi zaposlitve za polni delovni čas (možne so tudi izjeme od polnega delovnega časa).
  • Napotitev pri espejih in tujih ponudnikih

    Espe lahko čezmejno izvaja storitev, če:

    1. se dejavnost običajno opravlja v Sloveniji
      • espe mora biti vsaj dva meseca pred napotitvijo vpisan v poslovni register in v tem času vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji na podlagi samozaposlitve;
      • nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
    2. se storitev izvaja v okviru registriranih dejavnosti in na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom.

    Če je espe oziroma podjetje podizvajalec, mora biti veriga pogodb jasna, torej je treba predložiti obe pogodbi (tako med izvajalcem in naročnikom kot med izvajalcem in podizvajalcem) za pridobitev potrdila A1 kot tudi morebiten nadzor inšpektorjev. Ob tem je treba paziti, da se delo izvajalca in podizvajalca ne bo prekrivalo.

    Tuji ponudnik lahko v Sloveniji čezmejno izvaja storitev, če:

    1. imajo napoteni delavci veljavno potrdilo A1;
    2. napoteni delavci običajno ne opravljajo dela v Sloveniji;
    3. se storitev izvaja na enega od dovoljenih načinov in v okviru registriranih dejavnosti podjetja, razen v primeru napotitev v povezano gospodarsko družbo;
    4. tujemu ponudniku v zadnjih treh letih pred napotitvijo ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z zagotavljanjem pravic napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Sloveniji.

    Tuji espe lahko v Sloveniji čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da ima veljavno potrdilo A1 in se storitev izvaja v okviru registriranih dejavnosti espeja ter na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.

  • Kako napotiti delavca

    Slovenski ponudnik storitve ali espe mora pred začetkom izvajanja storitve pridobiti potrdilo A1 (za delavca oziroma zase, če je espe), prilagoditi pogodbo o zaposlitvi napotenemu delavcu določbam ZDR-1, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini (če je to potrebno – lahko se sklene nova pogodba o zaposlitvi ali aneks k pogodbi po 209. členu ZDR-1, v katerem je treba obvezno zapisati določila o trajanju dela v tujini, praznikih in dela prostih dnevih, minimalnem letnem dopustu, višini plače in valuti, v kateri se izplačuje, dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini, drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za obdobje dela v tujini, pogojih vrnitve v Slovenijo), ter obvestiti ZZZS o vseh spremembah, ki se pojavijo med obdobjem napotitve.

    Vsebina akta o napotitvi ni zakonsko določena, ministrstvo pa predlaga, da delodajalec v aktu o napotitvi vključi podatke:

    • trajanje in kraj opravljanja dela za čas napotitve;
    • zagotavljanje pravic;
    • predvidena vrnitev v matično družbo;
    • naloge, ki jih bo napoteni delavec opravljal pri podjetju gostitelju;
    • višina plače napotenega delavca, ki ne sme biti nižja od višine plače, ki jo za zasedbo primerljivih delovnih mest prejmejo delavci v državi napotitve, v skladu s predpisi in kolektivnimi pogodbami s splošno veljavnostjo ali veljavnostjo na ravni dejavnosti.

    Podjetje lahko napoti delavca tudi za krajši čas od polnega, na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, pri čemer pa mora biti delavec predhodno vsaj 30 dni neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi zaposlitve za poln delovni čas ali v ustrezna socialna zavarovanja na drugi zakonski podlagi. Pogoj predhodne zaposlitve za polni delovni čas ne velja v primeru delavcev, ki jim je delovni čas skrajšan v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali starševskem varstvu ter delavcev, ki so pri delodajalcu, ki jih namerava napotiti, zaposleni za krajši delovni čas od polnega že vsaj šest mesecev.

  • Pridobitev potrdila A1

    Potrdilo A1 izda, razveljavi ali odpravi ZZZS. Vloga za izdajo potrdila se lahko vloži največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega izvajanja storitve, in sicer prek portala e-Vem (za dostop potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo). A pozor, ZZZS ima pet dni časa, da odloči o vaši vlogi, čeprav na ZZZS pojasnjujejo, da se trudijo odločiti o popolni vlogi v enem ali dveh delovnih dneh. V izrednih primerih se po dogovoru z ZZZS da urediti potrdilo A1 tudi v enem dnevu.

    Pogoji za izdajo potrdila A1 so:

    • napoteni delavec ali espe nima že veljavnega potrdila A1 za isto obdobje;
    • delodajalec ali espe izjavi, da v konkretnem primeru napotitve ne gre za okoliščine, v kateri napotitev ni dovoljena v skladu s predpisi EU (denimo, če podjetje, kamor je bil delavec napoten, tega da na voljo drugemu podjetju v tej državi članici v času napotitve);
    • izpolnjeni pogoji za čezmejno izvajanje storitev;
    • delodajalcu ali espeju leto dni pred vlogo za izdajo potrdila A1 ni bilo razveljavljeno potrdilo A1 zaradi ugotovitve inšpektorata za delo, da delodajalec dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v Sloveniji.

    Vlogo oziroma obrazec za pridobitev potrdila A1 najdete na portalu e-Vem. Na obrazcu so obvezni podatki, ki jih morata izpolniti podjetje in napoteni delavec ali espe. Prav tako je obrazcu treba priložiti pogodbo o izvajanju storitve z naročnikom (lahko je v tujem jeziku, prav tako lahko prikrijete dele, ki izkazujejo poslovno skrivnost – v primeru poznejšega nadzora pa je treba zagotoviti prevod) oziroma akt o napotitvi ter pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno z delodajalcem in delavcem, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1 (obvezno v slovenskem jeziku).

    Slikovna navodila za izpolnjevanje vloge.

    Vloga za pridobitev potrdila A1 je brezplačna. Zoper odločitev ZZZS o izdaji potrdila A1 ni dovoljena pritožba, je pa dovoljen upravni spor. Vlagatelj ima možnost vložiti novo vlogo za izdajo potrdila A1 (že takoj po zavrnitvi) brez dodatnih stroškov.

    Potrdilo A1 se izda za čas napotitve delavca na delo (mora biti naveden na vlogi in utemeljen v pogodbi) oziroma za čas čezmejnega izvajanja storitve espeja. Pomembno: potrdilo A1 lahko dobite naenkrat zgolj za eno lokacijo oziroma državo. Torej, ko delavca napotite denimo v Avstrijo, po tem pa bi ga želeli napotiti še v Nemčijo, je treba predhodno napotitev delavca predčasno zaključiti (prav tako prek oddaje vloge za predčasno prekinitev veljavnosti potrdila A1 na portalu e-Vem), nato pa oddati vlogo za novo napotitev.

    Ko bo ZZZS izdal potrdilo A1, bodo hkrati samodejno spremenili tudi zavarovalno podlago (iz 001 – delavci v delovnem razmerju na območju Slovenije, v 002 – delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani). Dolžnost delodajalca pa je, da ko se delavec vrne, da ga odjavi iz zavarovalne podlage 002 v 001, saj ZZZS tudi po poteku potrdila A1 ne bo samodejno spreminjal zavarovalnih podlag.

    Preverjanje veljavnosti potrdila A1 - Delavec ali delodajalec lahko kadarkoli na spletni strani ZZZS preverita, ali je potrdilo A1 veljavno. Za preverjanje je potrebna številka potrdila A1 (napisana je na vrhu prve strani potrdila) in osebna identifikacijska številka (napisana je v polju 1.1 na obrazcu A1). Če potrdilo z navedenima številkama obstaja, se bodo prikazali značilni podatki potrdila, ki se morajo ujemati s tistimi na potrdilu. V primeru, da se podatki ne ujemajo, potrdilo ni veljavno. Če je na zadnji strani A1 potrdila natisnjena QR koda, lahko do istih informacij pridete tako, da na mobilni napravi zajamete kodo, ki vas usmeri na spletno stran ZZZS in vam samodejno pokaže značilne podatke o potrdilu.

  • Napotitev po 13. členu

    Izjemoma pa se lahko izda potrdilo A1 tudi za obdobje enega leta za denimo celotno EU. Vloga je nekoliko drugačna (po 13. členu uredbe 883/2004 – tudi v ZČmIS je izrecno določeno, da se ne uporablja za izvajanje napotitev delodajalcev, katerih delavci običajno opravljajo delo v dveh ali več državah EU), saj je treba določiti države, v katerih sočasno poslujete oziroma kamor boste konkretnega delavca napotili. V vlogi je prav tako treba oceniti število ur v enem letu (običajno na podlagi opravljenih ur v prejšnjem letu), delo, ki se bo opravljalo, lokacije ...

    Delavci, ki so napoteni na delo v tujino po 13. členu uredbe, so v obvezno zavarovanje, tudi v času napotitve, vključeni po zavarovalni podlagi 001 (redno zaposleni v Sloveniji). V 13. členu uredbe 883/2004 je namreč določeno, da se oseba, ki opravlja dejavnost v dveh ali več državah članicah EU hkrati, vključi v obvezna socialna zavarovanja samo v eni državi članici EU (gre za tako imenovane sočasne zaposlitve). To pomeni, da morajo vsi zavezanci vložiti prijave v obvezna socialna zavarovanja in plačevati prispevke od vseh prejemkov iz dela ali dejavnosti le v tisti državi, katere zakonodaja se uporablja po koordinacijskih pravilih.

    V primeru voznikov v mednarodnem prometu in sočasnih zaposlitev je za obravnavo in vodenje postopka izdaje potrdila A1 in za njegovo razveljavitev pristojna območna enota ZZZS Maribor – vloga se posreduje na e-naslov: dolocanje.zakonodaje@zzzs.si.

    Če gre za monterje in serviserje, pa je za obravnavo in vodenje takega postopka pristojna območna enota ZZZS Nova Gorica in se vloga posreduje na e-naslov: monterji.serviserji.A1@zzzs.si.

     

  • Prenehanje veljavnosti in odprava potrdila A1

    Potrdilo A1 neha veljati:

    • s potekom obdobja napotitve, za katero je bil izdan;
    • na podlagi pisnega obvestila vlagatelja (delodajalca) ali napotenega delavca, da je napotitev oziroma čezmejno izvajanje storitve predčasno prenehalo;
    • na podlagi odjave napotenega delavca oziroma samozaposlene osebe iz obveznega socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji, in sicer z dnem odjave;
    • z razveljavitvijo.

    ZZZS lahko tudi odpravi potrdilo A1 (torej, kot da nikoli ni obstajalo) na podlagi obvestila tujega pristojnega organa (denimo tujega inšpektorata za delo), da se storitev: ne izvaja v skladu s podatki na potrdilu A1, ne izvaja na enega izmed dovoljenih načinov ali izvaja brez sklenjene pogodbe o izvajanju storitve.

    Potrdilo A1 se razveljavi:

    • če delodajalec ni izpolnil svojih obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja oziroma ima neporavnane zapadle obveznosti iz naslova izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja (ne pozabite, da je ZZZS povezan s Fursom in ima takoj vse podatke na voljo);
    • na podlagi obvestila inšpektorata za delo, da je bila delodajalcu oziroma espeju pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor;
    • na podlagi ugotovitve inšpektorata za delo, da delodajalec dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji.

    Ob tem naj opozorimo, da lahko ZZZS razveljavi tudi potrdila A1, ki so bila izdana v letu 2017 in še veljajo v letu 2018.

  • Službena pot ali kratkotrajna napotitev

    Po delovnopravni zakonodaji ni razlikovanja med službeno potjo in napotitvijo. A za davčne namene (in ZZZS) je pomembno, ali boste delavca poslali na službeno pot ali ga boste napotili.

    Predstavniki Fursa in ministrstva za delo so ob predstavitvah nove zakonodaje poenostavili: če bo gradbeno podjetje poslalo zaposlenega v tujino graditi objekt k naročniku storitve, gre za napotitev, če pa podjetje pošlje zaposlenega na gradbeni sejem, je to službena pot.

    Na ministrstvu za delo so objavili dodatna pojasnila, kdaj gre za napotitev in kdaj za službeno pot. Pomembno je celostno presoditi okoliščine posameznega primera, pri čemer se je mogoče opreti na naslednja merila:

    Napotitev: kadar je iz vsebine razmerja razvidno, da je dogovorjena napotitev na delo v tujino (na primer v novi pogodbi o zaposlitvi ali v aneksu k pogodbi).

    Primer: podjetje, registrirano v Sloveniji za dejavnost gradbeništva, sklene pogodbo o izvedbi zaključnih gradbenih del pri gradnji objekta v Avstriji. Delavec, zaposlen v tej družbi, v Avstriji opravlja delo pečarja, torej v okviru registrirane dejavnosti delodajalca in v okviru pogodbeno dogovorjene storitve, za izvedbo katere njegov delodajalec pričakuje plačilo, prav tako je slovensko podjetje v Avstriji konkurenca drugim podjetjem v dejavnosti.

    Službena pot: kadar delodajalec pošlje delavca na delo v tujino na podlagi potnega naloga za službeno potovanje ob upoštevanju zgornjih meril.

    Primer: družba, registrirana za dejavnost gradbeništva, želi skleniti pogodbo o izvedbi zaključnih gradbenih del pri gradnji objekta. V ta namen se delavec, zaposlen v predmetni družbi, v Avstriji pogaja za sklenitev pogodbe. Delavec torej opravlja delo, potrebno za opravljanje dejavnosti družbe, ne pomeni pa to neposrednega opravljanja dejavnosti. Končni uporabnik opravljenega dela delavca je njegov delodajalec, ki za opravljeno delo delavca ne bo prejel plačila. Prav tako podjetje ne vstopa na avstrijski trg in ne pomeni konkurence drugim podjetjem v dejavnosti.

  • Povračilo stroškov službene poti in napotitve

    Za namene davčne obravnave povračil stroškov napotenih delavcev Furs razlikuje med krajšimi in daljšimi napotitvami na delo v tujino.

    Prehrana

    1. Pri napotitvi, ki traja neprekinjeno do največ 30 dni, se povračilo stroškov prehrane za vsak delovni dan v času napotitve ne všteva v davčno osnovo do višine cele dnevnice, in sicer za vsak delovni dan delavca, ne glede na število opravljenih delovnih ur. Za napotene voznike v mednarodnem cestnem prometu se časovna razmejitev določa za neprekinjene napotitve do 90 dni, ob tem da se za posamezno napotitev šteje opravljanje delovnih nalog voznika v okviru ene odsotnosti s sedeža delodajalca.

    2. Pri daljših napotitvah (nad 30 oziroma 90 dni) se povračila stroškov prehrane ne vštevajo v davčno osnovo dohodka do višine in pod pogoji, določenimi za povračilo stroškov prehrane med delom, povečane za 80 odstotkov glede na višino, ki jo določi vlada (trenutno veljavna je 6,12 x 1,80 = 11,02 evra).

    Zasebne poti domov ali kam drugam v času trajanja napotitve ne pomenijo pretrganja napotitve, seveda pa se tudi morebitna povračila stroškov v zvezi s tovrstnim potmi davčno ne obravnavajo kot povračila stroškov v zvezi z delom, službeno potjo oziroma napotitvijo. Ob spremembah pri napotitvi (če se denimo napotitev podaljša s 25 na 40 dni) se povračila stroškov prehrane v davčno osnovo dohodka ne vštevajo do višine in pod pogoji, določenimi za povračilo stroškov prehrane med delom, povečane za 80 odstotkov glede na višino, ki jo določi vlada, za celoten čas napotitve, in ne zgolj za čas, ki presega 30 dni.

    Prevoz

    Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnega prebivališča (denimo začasno prebivališče delavcev v tujini) do mesta opravljanja dela. Običajno prebivališče je prebivališče, ki je najbližje mestu opravljanja dela, drugo prebivališče je običajno prebivališče po tej uredbi le, če se delavec od tam vsaj štirikrat na teden vozi na mesto opravljanja dela. Pot od običajnega prebivališča do doma se ob tem ne obravnava kot povračilo stroškov prevoza na delo iz dela.

    V davčno osnovo pa se ne vštevajo povračila stroškov za prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja napotitve ob koncu napotitve, do višine in pod pogoji za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju.

    Prenočišče

    Po novem se povračilo stroškov za prenočišče na začasni napotitvi, ki traja neprekinjeno do največ 90 dni, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine in pod pogoji za povračilo stroškov za prenočišče na službeni poti.

    Pri začasnih napotitvah, ki trajajo neprekinjeno več kot 90 dni, pa je treba v primeru zagotovljene nastanitve obračunati boniteto za celoten čas napotitve, in ne zgolj za čas, ki presega 80 dni.

    Ob tem je pomembno: pri napotitvi na delo v tujino, ki traja neprekinjeno do največ 90 dni, se povračila stroškov prenočišča obravnavajo kot povračila stroškov prenočevanja na službeni poti, zato ne more delavec hkrati neobdavčeno prejeti tudi nadomestila za ločeno življenje (334 evrov na mesec) ali terenskega dodatka.

    Stroški službene poti

    V primeru službene poti se izplačana povračila stroškov za službeno potovanje, in sicer dnevnice kot povračila stroškov prehrane, prenočitve, prevoza in povračila drugih stroškov, vezanih na opravljanje službenih nalog na službenem potovanju, z izkazanim računom davčno obravnavajo kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo.

    Pri tem pa je pomembno vodenje ustreznih evidenc, na podlagi katerih je možno verodostojno izkazovanje dejanskih stroškov. Izdan potni nalog je podlaga za izdajo knjigovodske listine, s katero je mogoče pripoznati nastale stroške službenega potovanja. Povračila stroškov za službeno potovanje se delavcu lahko izplačajo neobdavčeno, če je delavec v tujini napoten na službeno pot s potnim nalogom delodajalca – torej se je njegova službena pot začela v kraju opravljanja dela v tujini, torej v kraju, kamor je bil napoten na delo (na Dunaj napotenega delavca pošljejo na službeno pot v Gradec).

     

  • Posebna davčna osnova pri napotitvi na čezmejno opravljanje dela

    Z letom 2018 je bila s spremembo Zdoh-2 (člen 45a) določena posebna davčna osnova za dohodke iz delovnega razmerja, ki jih delavec doseže v okviru napotitve na delo zunaj države. V davčno osnovo se po novem ne všteva znesek dohodka v višini 20 odstotkov plače oziroma nadomestila plače (bruto znesek), prejete za opravljanje dela v okviru te napotitve, vendar ne več kot tisoč  evrov za izplačila v posameznem mesecu.

    Ob tem pa je treba izpolnjevati (kumulativno) pogoje:

    • delavec je napoten na delo iz Slovenije ali v Slovenijo;
    • napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni;
    • kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni povezavi več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve;
    • delavec v zadnjih petih letih pred začetkom prve napotitve na delo ni bil rezident Slovenije pred začetkom napotitve na delo v Slovenijo ali rezident druge države pred napotitvijo na delo iz Slovenije;
    • v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini vsaj 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji.

    Pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za davčno ugodnejšo obravnavo dohodkov, so:

    • časovni – napotitev mora trajati neprekinjeno nad 30 koledarskih dni, pri čemer morebitne vmesne službene ali zasebne poti (denimo domov) iz kraja napotitve na pogoj neprekinjenosti ne vplivajo;
    • časovni limit – bolj ugodna davčna obravnava se lahko uveljavlja za dohodke, izplačane v obdobju deset let od prve napotitve. Zavezancem se omogoča izvzem iz davčne osnove za primerljive dohodke v 60 mesecih, ne glede na to, ali so bile vmes prekinitve zaposlitve ali ne in ali je delavec ves čas zaposlen pri enem delodajalcu ali ne;
    • oddaljenost napotitve – razdalja med krajem običajnega opravljanja dela in krajem napotitve na delo v tujino mora biti takšna, da dnevne migracije iz Slovenije (oziroma v Slovenijo) niso več ekonomsko smiselne, torej ne manj kot 200 kilometrov;
    • ne/rezidentstvo – za uveljavljanje posebne ugodnosti mora biti izpolnjen tudi pogoj, da tujec, napoten v Slovenijo, v obdobju petih let pred začetkom napotitve na delo v Slovenijo ni bil rezident Slovenije, oziroma delavec, napoten v tujino iz Slovenije, v obdobju petih let pred napotitvijo na delo iz Slovenije ni bil rezident države, v katero je napoten.

    Posebna davčna osnova velja tudi za delavce, ki so na delo v tujino napoteni na podlagi akta o napotitvi na delo med povezanima družbama (po ZGD), razen v medsebojno povezane družbe s podjetniškimi pogodbami. Tudi v primerih napotitev na delo v ali iz tujine v povezano družbo se ne zahteva pogoj ohranitve delovnega razmerja med delavcem in njegovim delodajalcem pred začetkom izvajanja napotitve na delo v tujino, kar pomeni, da se lahko delovno razmerje za čas napotitve na delo v tujino/iz tujine prekine in vzpostavi novo delovno razmerje z delodajalcem v tujini/iz tujine. Prav tako se kot povezana družba šteje tudi poslovna enota delodajalca.  

  • Globe

    Nadzor nad napotenimi delavci v Sloveniji izvaja delovni inšpektorat, določena področja pa tudi finančna uprava.

    V tujini izvajajo nadzor pristojni delovni inšpektorati in finančne uprave. A pozor: o vsakem prekršku v tujini bodo obveščeni tudi slovenski organi, saj si članice medsebojno izmenjujejo informacije, vročajo dokumente in tudi sodelujejo pri čezmejnem izvrševanju kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi države članice EU, kjer se storitev izvaja, in jim jih zaradi objektivnih okoliščin ne uspe vročiti oziroma izterjati na kraju samem.

    V zakonu o čezmejnem izvajanju storitev so v Sloveniji predvidene globe:

    • od 6.000 do 60.0000 evrov tuji delodajalec, ki čezmejno izvaja storitev, pa ne izpolnjuje pogojev - od 600 do 6.000 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca; espe pa od 3.000 do 30.000 evrov;
    • od 2.000 do 20.000 evrov tuji delodajalec, ki pred začetkom izvajanja storitve ne opravi prijave storitve ali ne izvaja storitve v skladu z opravljeno prijavo storitve ter tudi ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv pristojnega nadzornega organa - od 200 do 2.000 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca; espe pa od 1.000 do 10.000 evrov.

    Subsidiarna odgovornost – če tuji delodajalec, ki je neposredni podizvajalec podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji, svojemu napotenemu delavcu ne zagotovi plače, je za te obveznosti subsidiarno odgovoren naročnik pogodbenik v Sloveniji. V primeru tujih podjetij, registriranih za zagotavljanje dela delavcev uporabniku, ki svojemu napotenemu delavcu ne zagotovi plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, je za izpolnitev teh obveznosti subsidiarno odgovoren uporabnik.

  • Primer izračuna plače za napotenega delavca

    Koliko davka boste plačali, če ste napoteni v tujini, če za enak denar delate doma ali če ste zavarovani v Avstriji?

    Pojasnilo: za lažji izračun smo upoštevali, da delavec, zavarovan v Sloveniji, dobi neobdavčene le stroške za malico in ločeno življenje (prevoza nismo upoštevali, predpostavljamo, da zaposleni živi čisto zraven delovnega mesta); olajšavo smo upoštevali zgolj splošno, zneski so približni. V Avstriji je obdavčitev toliko nižja zato, ker je tam letna splošna olajšava za vse 11 tisoč evrov, pri nas 3.303 evre. V primeru višjih plač torej razlika ni več tolikšna. Sicer pa mora tisti, ki živi v Sloveniji, čeprav je zavarovan v Avstriji, plačati še razliko do dohodnine pri nas.

     

  • Predvidene spremembe na področju napotitev

    Evropski parlament je maja 2018 potrdil spremembe za večjo zaščito napotenih delavcev in zagotovitev pogojev za pošteno konkurenco med podjetji na trgu EU. Po novem bo napotitev lahko trajala največ 12 mesecev, delodajalec pa bo moral plačati vse stroške potovanj, hrane in namestitve – ta bo morala biti »dostojna«.

    Članice EU bodo morale svojo zakonodajo spremeniti in začeti uporabljati najpozneje v dveh letih. Konkretne spremembe torej so:

    • Zagotavljanje poštenega plačila – za napotene delavce mora veljati zakonodaja države gostiteljice o plačilu za delo, vključno s pravili o dodatkih ali povračilu stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve, kot so potni stroški ter stroški za nastanitev in hrano. V članicah EU se sicer lahko uporabljajo tudi določbe panožnih ali splošnih kolektivnih pogodb – to je do zdaj veljalo samo za gradbeništvo. Povsod se pri primerjavi plačila za delo primerja skupne bruto zneske, in ne posameznih elementov plačila za delo, a morajo biti ti vseeno dovolj natančno opredeljeni. Države EU bi morale tudi na enotnem spletnem mestu jasno objaviti sestavne elemente plačila za delo ter dodatne pogoje za delo in zaposlitev.
    • Izboljšanje razmer za delavce – delodajalec bo moral napotenim delavcem izplačati potne stroške ter stroške za nastanitev in hrano, ne pa teh stroškov odštevati od plačila za delo, kar je bila do zdaj pogosta praksa. Prav tako bodo delodajalci morali za napotene delavce zagotoviti dostojne nastanitvene razmere v skladu z nacionalnimi predpisi. Spremembe predvidevajo tudi večjo zaščito napotenih agencijskih delavcev.
    • Trajanje napotitev – napotitev delavca bo lahko trajala največ 12 mesecev in jo bo mogoče podaljšati še za šest mesecev. Delavec bo po koncu napotitve lahko ostal in nadaljeval opravljanje storitev v izbrani državi članici, vendar bo v tem primeru zanj začela veljati izključno delovna zakonodaja države gostiteljice.
    • Zaščita pred goljufijami – države bodo morale okrepiti sodelovanje v okviru evropske platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu in zagotoviti, da bodo napoteni delavci zaščiteni vsaj pod minimalnimi pogoji iz direktive o napotitvi delavcev.
    Cestni promet – spremembe direktive bodo veljale tudi za sektor cestnega prometa, ko bo začela veljati področna zakonodaja, ki je del zakonodajnega svežnja o mobilnosti. Do takrat se bo za ta sektor uporabljala doslej veljavna, nespremenjena direktiva iz leta 1996.
Z letom 2018 so se začela uporabljati nova pravila za napotene delavce v EU in čezmejno izvajanje storitev. Slovensko podjetje mora za napotitev delavca v tujino izpolnjevati več pogojev. Zahtevo za potrdilo A1 lahko po novem vložite zgolj še elektronsko.

TEMA JE DOSTOPNA LE NAROČNIKOM.
Berite Finance že za 1 EUR

Naročnina brez vezave – odpoved kadarkoli

Plačilo prek spleta – dostop takoj

Finance kjerkoli in kadarkoli - brezplačna mobilna aplikacija

Bodite na tekočem! Uporabite Finance Fokus – vaš osebni kliping

Če naročniški dostop že imate, se prijavite z vašim uporabniškim imenom.

Viri

Uporabne povezave