Finance Wiki.

Prvo pravilo je: ne delajte projekta zaradi razpisa, ampak iščite razpis za svoj projekt. Torej, najprej projekt, denimo začrtana naložba, potem iskanje razpisa.

Sofinanciranje iščite glede na vrsto projekta, ki ga izvajate, glede na namene in cilje vašega projekta. Če torej nameravate vlagati, iščite razpis, ki je namenjen podpori naložbam, če gre za razvojni projekt, iščite podporo za razvojne projekte. Epidemija koronavirusa je spodbudila objavo številnih razpisov za sofinanciranje obratnih sredstev.

Pred vsako pomembnejšo razvojno naložbo je treba pripraviti dober poslovni načrt, ki je osnova, na kateri se gradi projekt, in naprej, če se boste prijavljali na razpis, tudi projektna prijava. Pri pripravi poslovnega načrta je namreč treba podrobno preveriti idejo, tehnološko rešitev, trge, stroške, dobaviteljske verige, finančne potrebe.

Javni razpisi so namenjeni sofinanciranju različnih področij, tako da projektu primerno iščite tudi vrsto razpisa.

Izbirate lahko med razpisi za:

• investicijske projekte (sofinanciranje začetnih naložb podjetij, nakup opreme, trajnostno naravnane projekte, naložbe v snovno in energetsko učinkovitost);
• razvojno-raziskovalne in inovacijske projekte (od raziskovalnega dela pa vse do inovacijskega, do faze, ko gredo produkti na trg);
• demonstracijske projekte;
• zaposlovanje in samozaposlovanje;
• usposabljanje in izobraževanje;
• za krepitev konkurenčnosti na tujih trgih;
• za digitalizacijo poslovanja.

Spodbude je mogoče dobiti v obliki:

• subvencij,
• ugodnih posojil (subvencija obrestne mere, nižje zahteve po zavarovanju, moratorij na odplačilo glavnice, postopek odobritve),
• jamstev,
• lastniškega financiranja.

Za slovenska podjetja so zanimivi tako nacionalni razpisi kot razpisi, ki jih izvajajo različne evropske institucije.

Razpise in pozive, ki so lahko zanimivi za podjetja, objavljajo:

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
• Ministrstvo za infrastrukturo,
• SPIRIT,
• Slovenski podjetniški sklad,
• Slovenski regionalno razvojni sklad,
• SID banka,
• Eko sklad,
• Zavod za zaposlovanje,
• Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad;
• regionalne razvojne agencije,
• mestne občine in občine,
• Evropska komisija in številne evropske pobude.

Razpisi so običajno objavljeni na spletnih straneh nosilca razpisa, nacionalni so objavljeni v uradnem listu.

To so nekateri ključni izvajalci razpisov, vse aktualne javne razpise in javne pozive najdete na spletnem portalu: subvencije.finance.si.

Pri javnem razpisu gre za izbor prejemnikov sredstev na podlagi točkovanja, torej sofinanciranje dobijo najbolje ocenjeni projektni predlogi. Kriteriji in merila so znani vnaprej. Sredstva torej prejmejo tisti prijavitelji, ki prejmejo največ točk.

Pri javnem pozivu so določeni pogoji, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati in v kolikor jih izpolnjuje in je pravočasno poslal vlogo, bo sredstva prejel. Gre bolj za sistem, kdor prej pride, prej melje.

V razpisu ali pozivu, ki ustreza potrebam vašega projekta, temeljito preučite razpisno dokumentacijo. Šele, ko boste temeljito pregledali, kaj zahteva razpisna dokumentacija, se lahko lotite priprave vloge za prijavo na razpis.

Preverite, kakšen je predmet razpisa, torej kaj se sofinancira, kakšen je namen in kakšni so cilji. Če se vaš projekt ne ujema s temi, razmislite o tem, ali je prijava na razpis smiselna. Preveriti morate, kaj so upravičeni projekti po razpisu in katere pogoje mora projekt izpolnjevati.

Nekateri razpisi so namenjeni zgolj podjetjem iz vzhodne kohezijske regije, tako da bodite pozorni tudi na ta vstopni pogoj za prijavo. Seznam kohezijskih regij in občin: https://podjetniskisklad.si/sl/pomoc-uporabnikom/koristne-informacije-o-prijavi-na-razpis/seznam-kohezijskih-regij-in-obcin

Pomembno je tudi, da se ujemajo razpisni roki in časovnica vašega projekta. Bodite pozorni na to, do kdaj se morate prijaviti, kdaj je predviden rok sporočanja odločitev od izboru prejemnikov (ali si glede na časovnico projekta lahko privoščite čakati, poleg tega se zna ta rok tudi zamikati), koliko prijavnih rokov je predvidenih, katero obdobje velja za upravičeno z vidika stroškov, torej katere stroške boste lahko uveljavljali, kdaj je začetek obdobja upravičenosti stroškov in kdaj se to konča, kdaj je zadnji rok za oddajo zahtevka za izplačilo spodbude.

V razpisni dokumentaciji je tudi navedeno, za katero vrsto državne pomoči gre pri posameznem razpisu. Lahko gre za pomoč po:

• začasnem okvirju EU v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (zgornja meja pomoči je 225 tisoč evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov; 270 tisoč evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture; in 1,8 milijona evrov na podjetje, dejavno v vseh drugih sektorjih - pred spremembo je bil ta znesek 800 tisoč evrov);
• pomoč po shemi de minimis (skupni znesek tovrstne pomoči podjetju v katerem koli obdobju treh poslovnih let ne presega 200 tisoč evrov oziroma sto tisoč evrov za podjetja, ki opravljajo dejavnost v cestnem tovornem prevozu);
• shemi državne pomoči po skupinski izjemi;
• shemi regionalne pomoči in druge.

Pri državnih pomočeh je treba upoštevati pravilo kumulacije državnih pomoči, torej skupna višina pomoči ne sme preseči dovoljene intenzivnosti pomoči. Poleg tega je pomembno preveriti, kako je z združevanjem posameznih pomoči.

Ob pripravi na prijavo na razpis je tudi ključnega pomena, da preverite, od kdaj naprej po razpisu posamezni stroški veljajo za upravičene. Nekateri razpisi določajo, da se upravičenost stroškov začne z dnevom oddaje vloge, drugi pa, da so upravičeni tudi stroški, ki so nastali že prej. Če torej ne želite neprijetnih presenečenj takrat, ko boste oddajali zahtevke za izplačilo subvencije, se vnaprej prepričajte, da ste s stroški znotraj razpisnih rokov.

Prijavo na razpis lahko začnete pripravljati takrat, ko je popolnoma jasno, da razpis ustreza vašemu projektu. Takrat je čas za pripravo projektne dokumentacije, ki obsega tako predstavitev projekta, za katerega potrebujete sofinanciranje, namene, cilje projekta, terminski načrt, pričakovane rezultate.

Ob prijavi postavite realne cilje projekta. Ko določate terminski načrt projekta, postavite časovnico za predvidene aktivnosti, ki bo izvedljiva tako s finančnega kot kadrovskega vidika. Prav tako bodite realni pri napovedovanju morebitnih novih delovnih mest, ki naj bi nastala denimo z naložbo, in drugih pričakovanih ciljev projekta. Ti podatki vam bodo namreč prinašali točke pri ocenjevanju in v kolikor teh ciljev ne boste mogli doseči, lahko ostanete brez sofinanciranja.

Nekateri razpisi so predvideni zgolj za mala in srednja podjetja (MSP), drugi predvidevajo različne stopnje sofinanciranja za podjetja različnih velikosti. Pomembno je, da se pravilno razvrstite glede na velikost podjetja. Velikost podjetja se običajno opredeljuje na podlagi evropske uredbe 651/2014 (priloga 1).

Ta uredba v 2. členu priloge 1 določa:

Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja

1. Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

2. V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

3. V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR.

Pri iskanju primernega razpisa za sofinanciranje projekta je pomembno tudi to, za katere stroške je predvideno sofinanciranje. Ali so denimo med upravičenimi stroški nakup zemljišča ali gradnja objektov, ali razširitev obrata, ali med upravičene sodijo stroški nakupa opreme v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva, stroški dela, stroški zunanjih izvajalcev, stroški usposabljanja in izobraževanja in drugo.

Poleg tega bodite previdni, da ne pride do dvojnega financiranja istih stroškov, v tem primeru boste morali prejete pomoči vračati.

Evropska unija močno spodbuja mednarodno sodelovanje, zato nekateri razpisi predvidevajo obvezno sodelovanje s (tujim) partnerjem za prijavo na razpis, torej se lahko na razpis prijavite zgolj v partnerstvu oziroma konzorciju. Lahko pa je sodelovanje s partnerjem zgolj priporočljivo in prinese dodatne točke pri ocenjevanju.

Nekateri razpisi predvidevajo sodelovanje z zunanjimi izvajalci, v tem primeru preverite pogoje izbora zunanjega izvajalca oziroma strokovnjaka. Včasih jih je treba izbrati z vnaprej določenih seznamov.

Če potrebujete zunanje izvajalce, jih je treba izbrati gospodarno, običajno se zahteva, da pridobite najmanj tri ponudbe, kar morate tudi dokazati ob prijavi na razpis.

V prijavi na razpis je treba prikazati finančno konstrukcijo projekta, torej boste morali ob prijavi vedeti, iz katerih virov je predvideno financiranje načrtovanih aktivnosti. Določiti boste morali, kolikšen delež lastnih sredstev bo podjetje prispevalo.

Pomembno je, da imate poravnane obveznosti do države, tako institucij, ki izvaja razpis kot  tudi denimo nimate dolgov do finančne uprave (Furs). Razpisi niso namenjeni podjetjem v težavah, tako da podjetje ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja.

Glede na kriterije in merila lahko že vnaprej preverite, koliko točk si lahko obetate ob prijavi in kakšne so možnosti, da se prebijete med prejemnike spodbude. V razpisni dokumentaciji boste našli merila za ocenjevanje vlog, na podlagi katerih lahko preverite, koliko točk lahko pričakujete za svojo vlogo.

Vsak javni razpis ima rubriko vprašanja in odgovori, to najdete na spletni strani izvajalca razpisa. V primeru nejasnosti lahko najprej poskusite preveriti tam, ali je že kdo zastavil vprašanje, ki zanima tudi vas. Sicer pa vprašanje zastavite sami, bodite čim bolj jasni in konkretni pri zastavljanju vprašanja, da boste dobili tudi čim bolj uporaben odgovor.