Finance Wiki.

Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Ustanovitvenega kapitala ne potrebujete.

Za ustanovitev s.p. imate dve možnost: lahko ga ustanovite prek portala e-Vem, za kar potrebujete digitalno potrdilo. Lahko ga pa ustanovite tudi na kateri izmed točk SPOT, to so med drugim tudi Ajpes, OZS, upravne enote ... Seveda pa je tu še tretja možnost, in sicer, da prijavo za vpis pošljete po pošti, vendar mora biti v tem primeru vaš podpis na prijavi overjen. 

Ob registraciji s.p. potrebujete:

• veljavni osebni dokument,
• davčno številko,
• če niste lastnik objekta na poslovnem naslovu ali na poslovnem naslovu podružnice, ki ga želite registrirati, morate prijavi za vpis priložiti overjeno izjavo lastnika objekta (vzorec - Izjava lastnika objekta), ki vam dovoljuje poslovanje na tem naslovu.

Ko s.p. registrirate, ga je treba prijaviti v Poslovni register Slovenije. Potrebna je tudi prijava podjetnika v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M1).

V poslovni register se lahko vpiše fizična oseba, ki je vpisana v Centralni register prebivalstva (CRP) in ima v Republiki Sloveniji pridobljeno EMŠO in davčno številko.

O vpisu odloča AJPES na podlagi popolne vloge, če je prijava nepopolna, bo AJPES zahteval dopolnitev prijave, in sicer v roku 8 dni. Postopek registracije je brezplačen.

Če ste zavarovani iz delovnega razmerja za poln delovni čas (torej opirate tako imenovani popoldanski s.p.), se morate prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12).

Prijava na Furs

Najpozneje v osmih dneh po vpisu v poslovni register morate prek vstopne točke Vem (SPOT) oziroma spletnega portala e-Vem (portal SPOT) ali neposredno finančnemu uradu prek  obrazca DR-03 (fizične osebe z dejavnostjo) ali  obrazca DR-04 (pravne osebe) sporočiti podatke, ki jih finančna uprava ne pridobi po uradni dolžnosti. To so podatki o številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov, poslovnih enotah v tujini, kapitalskih naložbah doma in v tujini, plačilnih računih v tujini, povezanih osebah, osebi, ki vodi poslovne knjige, itd.

Omejitve, ki veljajo pri registraciji

V postopku oddaje prijave za vpis se preverjajo določene omejitve, in sicer s.p. ne more registrirati oseba, ki:

• je objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov za zadnjih 12 mesecev,
• ima delež višji od 25 odstotkov v gospodarski družbi, ki je objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov za zadnjih 12 mesecev,
• je bila oseba udeležena z več kot 50 odstotkov neposrednim deležem v kapitalu d.o.o., ki je bila v zadnjem letu izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju,
• ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo inšpektorata za delo ali Furs dvakrat izrečena globa v zvezi s prekrškom za delo in zaposlovanjem na črno,
• je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi določenih kaznivih dejanj, ki so naštete v 1. točki prvega odstavka 10. a člena ZGD-1.

Zavarovanja

Vključiti se morate v vsa štiri obvezna zavarovanja: 

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ),
• zdravstveno zavarovanje (ZZ),
• zavarovanje za starševsko varstvo,
• zavarovanje za primer brezposelnosti.  

Osebe z dejavnostjo so same zavezanci za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost delojemalca in prispevkov delodajalca.

Furs pripravi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vroča zavezancu elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni ali če POPSV davčni organ v sistem eDavki ni odložil, mora zavezanec sam predložiti POPSV najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Prispevki za socialno varnost morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. 

Kot samostojni podjetnik se morate odločiti tudi, kako boste ugotavljali davčno osnovo. O tem se morate odločiti ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije. Menjava je mogoča, a le ob oddaji davčnega obračuna.

Možnosti za ugotavljanje davčne osnove sta dve:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov;
• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Katero osnovo izbrati?

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je primernejše za tiste, ki nimajo visokih stroškov z nabavo materialov, blaga in osnovnih sredstev. Primernejše je torej za razne storitvene dejavnosti.

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov pa je primernejše za tiste, ki imajo proizvodno dejavnost, ki veliko nabavljajo, vlagajo in zato uveljavljajo dejanske odhodke in olajšave za naložbe.

Pravila normiranega s.p.

Kdo je lahko normiranec? Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov oziroma obstoj v njem je, da je v s. p. polno zavarovana vsaj ena oseba (sam s. p. ali drug zaposleni) vsaj devet mesecev nepretrgano. Do 50 tisoč evrov se normiranemu s. p. prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov ne glede na dejanske stroške. Nad to mejo pa velja: tistemu s. p., ki bo ustvaril več kot 50 tisoč evrov prihodkov, je priznanih 40 odstotkov normiranih odhodkov. Ali če poenostavimo: če boste letno zaslužili 60 tisoč evrov, bo za prvih 50 tisočakov priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov, za naslednji deset tisočakov pa 40 odstotkov. S tem se zvišujejo tudi prispevki na eni strani in znižujejo socialni prejemki (kot je otroški dodatek) na drugi. Nad sto tisoč evri priznanih odhodkov ni.

Če s. p. ustvari 50 tisoč evrov prihodkov, je osnova za izračun akontacije dohodnine deset tisoč evrov (prizna se mu 80 odstotkov odhodkov, torej 40 tisoč evrov). Od teh desetih tisočakov plača 20-odstotni davek (preračunano je to štiri odstotke vseh prihodkov), akontacija dohodnine torej znaša dva tisoč evrov, ob tem plača še prispevke.

Če s. p. v letu dni ustvari 60 tisoč evrov prihodkov, se do 50 tisoč evrov ohrani obdavčitev ob 80 odstotkih priznanih normiranih odhodkov, zato gledamo »razliko« do 60 tisoč evrov, v tem primeru torej 10 tisoč evrov. Za to razliko je priznanih 40 odstotkov normiranih odhodkov (če preračunamo, plača 12 odstotkov vseh prihodkov, torej 12 odstotkov od 10 tisoč evrov). Tak s. p. bo plačal 3.200 evrov akontacije dohodnine (štirje odstotki do 50 tisoč evrov in 12 odstotkov za preostalih 10 tisoč evrov).

Pravila klasičnega s.p.

Davčna osnova je v tem primeru dobiček, ki se ugotovi  kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti. Od ugotovljene davčne osnove, morate plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri izračunu akontacije dohodnine se višina doseženih dohodkov iz dejavnosti najprej uvrsti v ustrezni dohodninski razred ter nato obdavči s stopnje dohodnine (16 %, 27%, 34 %, 39 % ali 50 %). Davčna lestvica in višina olajšav za koledarsko leto je dostopna na spletni strani Furs.

Samostojni podjetniki morate voditi enostavno ali dvostavno knjigovodstvo.

Kdaj je primerno enostavno knjigovodstvo? Merila za enostavno knjigovodstvo, povzeta po Fursu, so:

• če povprečno število delavcev v zadnjem poslovnem letu ne presega tri,  
• če so v zadnjem poslovnem letu letni prihodki nižji od 50 tisoč evrov,  
• če v zadnjem poslovnem letu povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25 tisoč evrov.

Podjetniki začetniki lahko prav tako vodijo enostavno knjigovodstvo, če seveda v prvem poslovnem letu povprečno ne zaposlujejo več kot tri delavce.

Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva so: 

• knjiga prihodkov in odhodkov,
• evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,
• knjiga ostalih terjatev in obveznosti,
• register opredmetenih osnovnih sredstev.  

Pa dvostavno knjigovodstvo? To pride v poštev, ko ne izpolnjujete meril za enostavno knjigovodstvo. Poslovne knjige po tem sistemu so:

• temeljni knjigi (dnevnik, glavna knjiga),
• pomožne knjige (analitične evidence, register opredmetenih osnovnih sredstev).  

Kaj pa, če so odhodki večji od prihodkov? Če so v davčnem obdobju davčno priznani odhodki večji od davčno priznanih prihodkov, zavezanci ustvarijo davčno izgubo. Z njo lahko zavezanci v naslednjih letih (če boste imeli dobiček) zmanjšujete davčno osnovo. Z davčno izgubo lahko pokrijete največ do 50 odstotkov davčne osnove, je zapisano v pojasnilih na Fursu. Če imate na primer za leto 2020 davčno osnovo sto evrov, iz preteklih let pa imate še 200 evrov neizkoriščene davčne izgube, ki jo lahko prenesete v naslednja leta oziroma jo pokrijete z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih letih, lahko na račun preteklih davčnih izgub zmanjšate davčno osnovo za leto 2020 največ za 50 evrov.

Rok za oddajo davčnega obračuna je 31. marec. Samostojni podjetniki oddajate obrazec DohDej.

Za to ne potrebujete posebnih programov, dovolj so le eDavki. Potrebnega ni niti posebnega digitalnega potrdila, vpišete se lahko le z uporabniškim imenom in geslom. Uporabnikom, prijavljenim z geslom, je omogočena sicer oddaja le nekaterih dokumentov za fizične osebe in fizične osebe z dejavnostjo. Za polno funkcionalnost se je treba registrirati z digitalnim potrdilom.

Kaj vse uredite znotraj davčnega obračuna, kakšne obveznosti imate po oddaji?

Sprememba davčne osnove: To uredite pod točko VII. Sprememba načina ugotavljanja davčne osnove v naslednjem obračunu. Izberete lahko torej med normiranim s.p. ali "klasičnim" s.p. Če ne želite spremeniti oblike s.p., to točko pustite prazno. Če pa se odločite za spremembo (denimo prehod na normiran s.p.), boste za preteklo leto davčno osnovo še ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Normiranec boste postali za tekoče leto, torej v davčnem obračunu, ki ga boste oddali prihodnje leto (če ste v obračunu za 2020 označili, da bi radi postali normiran s.p., potem boste dačno osnovo na podlagi normiranih odhodkov ugotavljali v obračunu za 2021, ki ga boste oddali marca 2022).

Predizpolnjeni podatki: Veliko podatkov je v obrazcu že izpolnjenih, veliko računanja je torej prihranjenega. Normirani samostojni podjetniki tako lahko obračun brez težav oddate sami, brez pomoči računovodij. Ključno je, da seštejete vse prihodke, upoštevajo se prihodki ob njihovem nastanku. Torej, če januarja izdate račun za storitev, opravljeno v decembru leto prej, potem morate v davčnem obračunu upoštevati tudi ta račun.

Plačilo davka po obračunu: Razliko med mesečnimi (ali trimesečnimi) obroki akontacije dohodnine in (letno) dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ugotovljeno v obračunu, morate plačati v 30 dneh od dneva predložitve obračuna. Pri normirancih se ta dohodnina od dohodka iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo (je dokončen davek), pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, pa se všteva v letno davčno osnovo.

Glede na to, da se davčno leto začne 1. januarja, letni obračun pa se oddaja najpozneje do 31. marca, na Fursu pojasnjujejo, kaj se dogaja v vmesnem obdobju: obrok ostane iste višine kot v preteklem letu. "Če se pri oddaji letnega obračuna ugotovi, da je zavezanec v tem vmesnem obdobju plačeval premajhne obroke mesečne akontacije dohodnine, mora razliko poravnati pri prvem naslednjem obroku mesečne akontacije (10. v mesecu po oddaji letnega obračuna). Če pa je v vmesnem obdobju med 1. januarjem in oddanim letnim obračunom plačeval previsoke mesečne obroke akontacije, se mu preplačana sredstva vrnejo (ali pobotajo z morebitnim davčnim dolgom zavezanca) v 30 dneh po predložitvi novega obračuna."

Kje v davčnem obračunu mora s.p. vpisati znesek povišanja davčne osnove ob prenosu nepremičnine v gospodinjstvo ob prenehanju dejavnosti?

Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na finančno upravo (Furs). Tam pojasnjujejo: ko se zavezanec upokoji in neha opravljati dejavnost ter nepremičnino prenese iz podjetja v gospodinjstvo, se ta prenos nepremičnine obravnava kot odtujitev sredstva oziroma obdavčljiva transakcija (to je v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 51. člena ZDoh-2). A najprej morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

• podjetje tega zavezanca se ne prenese na drug subjekt (torej prevzemnika),
• ne gre za nepremičnino, ki jo je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bila ta nepremičnina zgrajena oziroma pridobljena pred začetkom opravljanja dejavnosti in
• ne gre za nepremičnino, ki jo je zavezanec pridobil v podjetje pred 1. januarjem 2005.

Zavezanec mora v davčnem obračunu pod zaporedno številko 3.2 (povečanje prihodkov zaradi cen med povezanimi osebami rezidenti v skladu z določbami ZDDPO-2) povišati davčno osnovo za razliko med primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo nepremičnine.

Kaj pa, če ne gre za izbris dejavnosti, ampak le prodajo nepremičnine? "Če gre za prodajo nepremičnin med opravljanjem dejavnosti, se dobiček, ki nastane pri prodaji nepremičnine, obdavči v okviru opravljanja dejavnosti. Ob prodaji nepremičnine se v prihodke, ki zvišujejo davčno osnovo, v skladu z računovodskimi standardi vključi razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo nepremičnine, v davčnem obračunu pa se naredijo korekcije v primeru morebitnih preteklih prevrednotenj nepremičnine, ki se niso odrazile v izkazu poslovnega izida," pojasnjujejo na Fursu.

Na podlagi davčnega obračuna se pri samostojnih podjetnikih izračuna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti. To v tekočem letu (če se davčni obračun za leto 2020 odda v 2021, se v tem obračunu izračuna akontacija za leto 2021) nato zavezane plačuje mesečno ali na vsake tri mesece.

Mesečno se plačuje, če znesek akontacije znaša več kot 400 evrov.

Trimesečno se plačuje, če znesek akontacije ne presega 400 evrov.

Obroki akontacije morajo biti plačani do 20. dne v mesecu za preteklo mesečno ali trimesečno obdobje.

Večina samostojnih podjetnikov plačuje minimalne prispevke. Ti se računajo vsako leto, vezani pa so na višino povprečne plače leto prej. Tako je od leta 2015 (pred tem je bila osnova minimalna plača). To je določil 410. člen ZPIZ-2: »Dokler ne doseže zneska 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 54 odstotkov, v letu 2016 znaša 56 odstotkov, v letu 2017 pa znaša 58 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.«

Omejeni niso le minimalni prispevki. Tako se na povprečno plačo vežejo tudi maksimalni prispevki. Maksimalna zavarovalna osnova je 3,5-kratnik povprečne plače.

Toliko znašajo prispevki v letu 2023

V letu 2022 je povprečna mesečna bruto plača znašala 2023,92 evra. To je osnova, iz katere se izračuna zavarovalna osnova in nato minimalni prispevki - najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene je 60 odstotkov povprečne plače.

Kako se izračuna zavarovalna osnova za plačilo prispevkov za normirance?

Kdaj ste upravičeni do oprostitve plačila dela prispevkov?

Tisti, ki na novo odpirajo s.p., so upravičeni do oprostitve plačila dela prispevkov. Prvo leto so upravičeni do oprostitve plačila polovice prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). V drugem letu se ta oprostitev zmanjša, in sicer na 30 odstotkov prispevka.

Če ste že imeli registriran s.p., pa ste ga zaprli, lahko ob novem vpisu s.p. v poslovni register na oprostitev plačila prispevkov pozabite. Ta, kot rečeno, velja le ob prvem vpisu v poslovni register.

Popoldanski s.p. in prispevki

Pri popoldanskih s.p. so prispevki pavšalni, saj v obvezno socialno zavarovanje niso vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi. Tudi ti pavšalni prispevki se vsako leto spreminjajo. Za leto 2021 znašajo 77,29 evra (od tega je zdravstveno zavarovanje 38,61 evra in pokojninsko in invalidsko zavarovanje 38,68 evra).

Vsak mesec morate osebe z dejavnostjo plačati štiri različne prispevke za socialno varnost in še akontacijo dohodnine (seveda, če te ne plačujete v trimesečnih obrokih).

Nekatera plačila lahko združite znotraj ene položnice. To velja za tista plačila, ki se nanašajo na isto javnofinančno blagajno oziroma imajo isti račun – IBAN. Mesečno morate plačati trem različnim javnofinančnim blagajnam:

• proračunu Republike Slovenije,
• Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
• Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Ločeni morata biti položnici za ZPIZ in ZZZS, pri katerih se namesto direktnih sklicevalnih številk (44008 in 45004) lahko uporablja splošni sklic 99996, ki pomeni pokrivanje najstarejše obveznosti znotraj iste blagajne. Za plačilo v proračun Republike Slovenije, pa lahko združite akontacijo dohodnine, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za primer brezposelnosti. 

Sklic SI19 DŠ-99996:  če vpišete ta sklic, omogočite, da se s plačilom pokrivajo najstarejše davčne obveznosti po datumu zapadlosti. Če želite pokriti točno določene davčne obveznosti, nFurs svetuje za vsako vrsto davka poseben UPN. 

Enotni e-račun

Trenutno je e-račun na voljo kmetom, družbenikom in samozaposlenim. Če se odločite za e-račun, se morate najprej pri svoji spletni banki prijaviti na prejem e-računa, pri čemer se s prejeto prijavo na prejem e-računa šteje, da se zavezanec strinja s »Splošnimi pogoji plačevanja obveznih dajatev z e-računom«. To storite le enkrat, saj bo prijava veljala do odjave ali do zaprtja računa. Furs po prijavi pripravi t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. Zbirni plačilni nalog bo Furs poslal zavezancu (prek  njegove banke) v obliki e-računa v enotni standardizirani obliki eSlog, ki bo vključeval tudi obvestilo v PDF obliki. 

 Vse osebe z dejavnostjo morajo za opravljeno dobavo blaga ali storitev zagotoviti izdajo računa. To ne velja za dobave, za katere je po zakonodaji o DDV določena izjema od obveznosti izdajanja računov.

Poleg tega morajo voditi predpisane poslovne knjige in evidence

Davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, morajo na računu navesti podatke, ki so kot obvezni podatki določeni z zakonodajo o DDV, lahko pa izdajo tudi  poenostavljeni račun. Račun, sicer z manj podatki, morajo izdati tudi mali davčni zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV. Račun lahko izdajo v papirnati ali elektronski obliki (izdan in prejet v elektronski obliki).

Hramba računov: Račune morate hraniti 10 let, če gre za nepremičnine pa 20 let.

Kdaj ni treba izdati računa?

Računa med drugim ni treba izdati za prodajo:

• vozovnic, kart, žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice);
• znamk, kolkov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu;
• blaga iz avtomatov;
• periodičnega tiska (posameznih izvodov časopisa, revij itd.);
• vplačila za udeležbo v igrah na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo (npr. srečke);
• kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja in interneta;
• lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (npr. mleko, med, hlodovina, drva, sadje, žito,…), ki jih davčni zavezanec, kmečko gospodinjstvo, ki ni identificirano za namene DDV, pridela in prodaja v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, katerih dohodki so obdavčeni pavšalno na podlagi katastrskega dohodka ali pavšalne ocene dohodka na panj, končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah);
• žetonov iz menjalnih avtomatov (žeton, ki je kupljen iz menjalnega avtomata, se vstavi v avtomat, preko katerega se opravi storitev);
• in promet storitev na teletočkah. 

Računi pri gotovinskem poslovanju so računi, izdani za prodajo blaga in storitev, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino. Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in druge podobne načine plačila.

Računi pri gotovinskem poslovanju so predmet davčnega potrjevanja računov. Zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, lahko izbirajo med uporabo: računalniškega programa ali elektronske naprave z revizijsko sledjo o izdanih računih, vezane knjige računov.

Zavezanci morajo davčno potrditi račune, kadar so izpolnjeni trije pogoji: zavezanci vodijo poslovne knjige in evidence, zavezanci izdajajo račune za dobavo blaga ali storitev, dobavljeno blago ali storitev se plača z gotovino. 

Računi in gotovinsko poslovanje

Računi pri gotovinskem poslovanju so računi, izdani za prodajo blaga in storitev, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino. Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in druge podobne načine plačila, pojasnjuje Furs.

Računi pri gotovinskem poslovanju so predmet davčnega potrjevanja računov. Zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, lahko izbirajo med uporabo računalniškega programa ali elektronske naprave z revizijsko sledjo o izdanih računih ter vezane knjige računov (pred prvo izdajo računa je treba vezano knjigo računov potrditi na Fursu, kar lahko storite z elektronskim vnosom njene serijske številke v sistem e-Davki).

Zavezanci morajo davčno potrditi račune, kadar so izpolnjeni trije pogoji:

• zavezanci vodijo poslovne knjige in evidence,
• zavezanci izdajajo račune za dobavo blaga ali storitev,
• dobavljeno blago ali storitev se plača z gotovino. 

Negotovinsko poslovanje

Za izdajo računov, ki ne bodo plačani z gotovino, je še vedno mogoče uporabljati program MS word oziroma MS excel. Računi, ki niso plačani z gotovino (delno ali v celoti), niso predmet davčnega potrjevanja.

Če v obdobju zadnjih 12 mesecev presežete ali je verjetno, da boste presegli 50 tisoč evrov obdavčljivega prometa, morate predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, in to najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla zgornjo mejo.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV morate vložiti v elektronski obliki prek sistema e-Davki. To lahko storite z obrazcem DDV-P2.  Za obračunavanje DDV se lahko odločite tudi prostovoljno, prav tako z obrazcem DDV-P2. Če se odločite za to, morate svojo izbiro vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki (obrazec DDV-P2) in jo uporabljati najmanj 60 mesecev (torej pet let).

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV morate predložiti tudi osebe z dejavnostjo, ki pridobivate blago znotraj EU (če skupna vrednost blaga v tekočem ali preteklem letu presega deset tisoč evrov), razen če gre za transakcije, ki niso predmet obdavčitve v skladu s 4. členom ZDDV-1.

Če oseba z dejavnostjo ne zmore plačati davka, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, v enkratnem znesku, lahko zaprosi za odlog oziroma obročno plačilo v primeru hujše gospodarske škode, ali odlog oziroma obročno plačilo z zavarovanjem (v tem primeru se hujša gospodarska škoda ne ugotavlja).

Za odlog oziroma obročno plačilo davka zavezanci zaprosite z vlogo, ki jo davčnemu organu pošljete elektronsko prek eDavkov ali po pošti:

• obrazec za obročno plačilo z zavarovanjem;
• obrazec za obročno plačilo v primeru hujše gospodarske škode.

Če Furs vlogi ugodi, izda odločbo, s katero določi čas odloga oziroma število odobrenih obrokov. 

Odlog v primeru hujše gospodarske škode

Furs dovoli odlog plačila davka do dve leti ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če:

• osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda (torej, če so trajneje nelikvidne ali so izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati) in
• bi odlog oziroma obročno plačilo davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

Trajnejša nelikvidnost: osebe z dejavnostjo so trajneje nelikvidne, če niso sposobne pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjujejo pogojev za začetek enega izmed insolvenčnih postopkov. Odlog ali obročno plačilo davka se lahko dovoli tudi, če še niso trajneje nelikvidne, pa bi bile, če bi davek, za katerega želijo odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.

Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov: šteje se, da je oseba z dejavnostjo izgubila sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, kadar je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi: 

• začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njihovih ključnih poslovnih partnerjih;
• ukrepov tuje države, na trgu katere osebe z dejavnostjo ustvarjajo prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti;
• dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni;
• neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če izkažejo, da po sodni poti uveljavljajo terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;
• izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarjajo večino prihodkov;
• naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

Če oddajate vlogo za odlog v primeru hujše gospodarske škode, morate zraven priložiti:

• bilanco stanja;
• izkaz poslovnega izida;
• izpiske o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge;
• izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti;
• predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicujejo na plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev;
• potrdilo o zdravstvenem stanju, kadar je finančna stiska posledica zdravstvenih težav.

Odlog in obročno plačilo z zavarovanjem

Davčni organ dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za največ 24 mesecev, če oseba z dejavnostjo predloži ustrezen instrument zavarovanja, ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register (denimo vpis hipoteke v zemljiško knjigo).

Instrumenti zavarovanja so:

• bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• cirkuliran certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• avalirana menica, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• gotovinski polog ali
• drug instrument zavarovanja, ki na enakovreden način zagotavlja plačilo davčne obveznosti. 

Kdaj odlog ali obročno plačilo nista možna?

V primeru akontacije davka, davčnega odtegljaja, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ko gre za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti (terjatve sodišč, upravnih enot, občin ...) in v primeru obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti.

Kakšne obresti veljajo za odlog oziroma obročno plačilo?

Za čas, ko je odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se zaračunajo obresti po obrestni meri, ki znaša dva odstotka letno oziroma je v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, če je ta  na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu višja od dveh odstotkov.

Kaj pa, če obrokov ne plačate pravočasno?

Če oseba z dejavnostjo ne plača obroka v roku (ali ga ne plača v celoti), z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Če denimo zamudite s plačilom tretjega obroka, potem z dnem zapadlosti tretjega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

Od zapadlosti dolga (vsi neplačani obroki) naprej se obračunavajo obresti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri. 

Izraz popoldanski s.p. označuje poseben tip samostojnega podjetnika, ki dejavnost opravlja kot postranski poklic in v obvezno socialno zavarovanje ni vključen na podlagi opravljanja dejavnosti, ampak na drugi podlagi (večinoma na podlagi delovnega razmerja). Torej, če želite imeti popoldanski s.p. morate biti v obvezno socialno zavarovanje vključeni drugje. Kot popoldanski s.p. pa plačujete pavšalne prispevke. Vključeni morate biti tudi v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Za koga je popoldanski s.p. primeren? Navadno se to obliko s.p. registrira v primerih, ko gre za manjši obseg dejavnosti.

Kako ga ustanovite? Ustanovite ga na točkah SPOTPri registraciji potrebujete osebni dokument in davčno številko ter overjeno izjavo lastnika objekta, kjer boste imeli prijavljen poslovni naslov (če niste sami lastnik ali solastnik objekta). Izjavo lahko lastnik objekta overi osebno na točki SPOT, na upravni enoti ali pri notarju. Postopek ustanovitve popoldanskega s.p. je na točki SPOT brezplačen.  Za popoldanski s.p. se na točki SPOT pripravi dokumente za AJPES in Finančno upravo RS ter odda obrazec za prijavo v zavarovanje za primere poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za redni s.p. pa se pripravi dokumente za AJPES in Finančno upravo RS ter opravi prijava v obvezna socialna zavarovanja. 

Razlike med klasičnim in popoldanski s.p.

Polni s.p. je vključen v vsa obvezna socialna zavarovanja in je dolžan plačevati vse prispevke.

Popoldanski s.p. je vključen v zavarovanje že na podlagi delovnega razmerja in mora mesečno (najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec) plačati pavšalna prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni in za primer invalidnosti ali smrti, ki bi bila posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu):

• PIZ: 38,68 evra (če v mesecu opravljajo dejavnost 15 dni ali manj, plačajo polovico tega zneska);
• ZZZS: 38,61 evra (9,65 evra + 28,96 evra).

Popoldanskem podjetniku pokojninska doba ne teče. 

Omejitve: Popoldanski s. p. imajo 80 odstotkov priznanih odhodkov do 12.500 evrov letnih prihodkov, za večje prihodke pa bodo imeli za 40 odstotkov priznanih odhodkov. Nad 50 tisoč evrov priznanih odhodkov ni.

Tudi samostojni podjetniki ste v primeru bolezni upravičeni do do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja . Vloga za nadomestilo je dostopna na strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na papir izpisanega vizualiziranega elektronskega Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) k vlogi ni potrebno priložiti. V primeru darovanja krvi je obvezna priloga potrdilo o darovanju krvi. Vlogo samostojni morate lastnoročno podpisati in jo na območno enoto ali izpostavo ZZZS posredovati osebno, po pošti ali skenirano v elektronski predal sedeža območne enote. Naslovi elektronskih predalov območnih enot so objavljeni na spletni strani ZZZS.

Primer s strani ZZZS: Samostojni podjetnik iz območja Maribora izpolni, izpiše, podpiše vlogo in jo skenira. Elektronsko pošto posreduje na elektronski predal ZZZS Območne enote Maribor (OEMB@zzzs.si) in v zadevo elektronske pošte navede ''Vloga za direktno izplačilo nadomestila - sedež OE Maribor''.

Velja sicer, da je v primeru bolniške, ki je krajša od 20 delovnih dni ta v breme podjetnika. Po preteku tega časa pa prispevke krije ZZZS.

Bolniški list: Bolniški stalež zaposlenemu začne teči ob odprtju bolniškega lista pri svojem osebnem zdravniku. Bolniški list je v elektronski obliki (eBOL), zato tudi viden/dostopen tako delavcu na portalu ZZZS, kot delodajalcu na portalu SPOT. 

Vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti morate na spletnih straneh AJPES objaviti, da boste nehali opravljati dejavnost, in ob tem navesti tudi datum prenehanja. Obvestilo o prenehanju lahko pošljete v objavo prek aplikacije OOPS ali skenirano po elektronski pošti na objava.prenehanja@ajpes.si. Lahko pa ga pošljete tudi na katerokoli izmed izpostav AJPES.

Poleg objave na spletnih straneh AJPES lahko o prenehanju dejavnosti obvestite tudi po drugih poteh; s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja …

Izbris iz poslovnega registra

Prijavo za izbris morate vložiti najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vlogo vložite sami ali pa vaš pooblaščenec, oddate jo lahko prek spleta. Kot rečeno morate še pred tem svoj namen o prenehanju dejavnosti javno objaviti.

Pred prijavo prenehanja poslovanja morate razrešiti tudi vsa vprašanja z dolžniki in morebitnimi zaposlenimi, saj se v nasprotju z gospodarskimi družbami pri podjetniku ne izpelje postopek likvidacije.

Po zaprtju statusa samostojnega podjetnika s.p. ostane odgovoren za vse neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem osebnim premoženjem. Prav tako prevzamete pravico do vseh neplačanih terjatev, ki jih ima espe do svojih kupcev na dan zaprtja.

Tretji dan po oddaji vloge bo podjetje zaprto. Po izbrisu iz poslovnega registra pa je treba urediti še obveznosti do finančne uprave (Furs) in na banki zapreti poslovni račun.

Odjava iz socialnih zavarovanj

Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj lahko z obrazcem M-2 vložite v osmih dneh pred dnevom izbrisa samostojnega podjetnika iz poslovnega registra, in to prek spleta.

Med opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, morate zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris. Zadnji dan za vložitev odjave iz obveznih socialnih zavarovanj prek portala e-VEM je en dan pred datumom izbrisa.

Davčni obračun

Kot samostojni podjetnik morate v 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na Furs vložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti.

Obračun oddate tako kot rednega prek eDavkov, le da označite samo tisto obdobje v letu, ko je vaš espe posloval.

Osnovna sredstva

Prenos osnovnih sredstev je avtomatska posledica zaprtja espeja. Vsa sredstva, torej vse premoženje in hkrati vsi dolgovi se prenesejo v zasebno sfero oziroma "v gospodinjstvo. Torej, če prenehate z dejavnostjo 31. marca, so naslednji dan, torej 1. aprila, vse to premoženje in tudi dolgovi stvar podjetnikovega gospodinjstva. Vse, kar imate kot podjetnik v zaključni bilanci stanja, preide v gospodinjstvo, če zaključne bilance stanja ni, pa na podlagi popisa ali drugih listin – recimo podjetniki normiranci, ki ne vodijo poslovnih knjig, morajo voditi evidenco osnovnih sredstev.

V zadnjem davčnem obračunu mora samostojni podjetnik:

• Davčno osnovo povečati za razliko med tržno (torej primerljivo ceno take rabljene računalniške opreme) in knjigovodsko vrednostjo, če je tržna vrednost višja od knjigovodske vrednosti tega računalnika.
• Davčno osnovo zmanjšati za razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo opreme, če je tržna vrednost nižja od knjigovodske vrednosti opreme.

Če espe vodi register osnovnih sredstev in poslovne knjige, je knjigovodska vrednost jasna, če vodi zgolj evidenco, pa mora knjigovodsko vrednost šele ugotoviti. Knjigovodska vrednost je namreč razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti zaradi amortizacije.

Konkreten primer: Če je espe kupil prenosnik decembra 2018, se začne amortizacija obračunavati z januarjem 2019. V tem primeru je ob predpostavki, da espe neha poslovati 31. marca, računalnik amortiziran za 15 mesecev (12 mesecev 2019 in trije meseci 2020). Če je bila nabavna vrednost računalnika tisoč evrov in če je podjetnik načrtoval z njim opravljati dejavnost denimo dve leti (davčni predpisi dovoljujejo amortizacijo računalniške opreme na najmanj dve leti, preostale opreme, denimo pohištva, strojev, vozil pa najmanj na pet let), ima ta računalnik na dan 31. marca knjigovodsko vrednost 375 evrov (1.000 evrov/24 mesecev = 41,6667 evra mesečna amortizacija, torej že amortizirano 625 evrov (16 mesecev), razlika je torej 1000 – 625 = 375 evrov).

Potem pa je treba preveriti še, kolikšna bi bila vrednost enakega prenosnika, starega leto in četrt. Če je recimo tržna vrednost takega enakovrstnega računalnika 400 evrov, bo svojo davčno osnovo povečal za 25 evrov, če pa je tržna vrednost 300 evrov, bo davčno osnovo zmanjšal za 75 evrov. Vendar je za tako povečanje/zmanjšanje davčne osnove treba imeti dokazila, denimo oglase s spletne strani in podobno. Lahko pa podjetnik tudi predpostavi, da je amortiziral realno (ne prehitro in ne prepočasi) in če podatka o tržni vrednosti ni možno dobiti, tudi ni vpliva na davčno osnovo.

Samostojni podjetnik je fizična oseba, kar pomeni, da s smrtjo espe preneha. A kot poudarjajo v Dati, espe v primeru smrti ni avtomatično izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije. »AJPES namreč po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz poslovnega registra šele, če v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju nihče od dedičev podjetnika ne predloži izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje.«

Kaj se z espejem dogaja do zapuščinske obravnave?

V obdobju pred zapuščinsko obravnavo podjetje podjetnika ne »miruje«. Kontinuiteta se zagotavlja z dedovanjem. Podjetje podjetnika (podjetniško premoženje) je namreč, tako kot druge premoženjske pravice, predmet dedovanja in sodi v zapuščino pokojnika.

Zakon o dedovanju določa, da pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče v trenutku njegove smrti – torej ne šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V trenutku smrti podjetnika tako med njegovimi dediči nastane tako imenovana dediščinska skupnost, kar pomeni, da so že s trenutkom njegove smrti vsi dediči skupaj nosilci premoženja, pravic in obveznosti zapustnika. Dediči do dokončne delitve skupno upravljajo dediščino in razpolagajo z njo, torej tudi s podjetjem pokojnika.

Ali kaj pomaga, če ima samostojni podjetnik prokurista?

V primerih, ko je dedičev več, je vsekakor priporočljivo, da podjetnik poskrbi za zastopanje podjetja tudi za primer svoje smrti. Prokura je zgolj ena izmed možnosti, pravijo Datini pravniki.

Prokura, ki upravičuje za vsa pravna dejanja, ki sodijo v pravno sposobnost podjetnika (razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin), namreč s smrtjo podjetnika ne preneha. Zato lahko prokurist še naprej zastopa podjetnika oziroma v primeru smrti njegove dediče. Lahko pa podjetnik kadarkoli imenuje tudi posebnega zastopnika za primer svoje smrti, ki bo od trenutka njegove smrti pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki sodijo v redno poslovanje podjetnika. Dedič podjetnika lahko seveda tako prokuro kot tudi pooblastilo pooblaščencu za primer smrti kadarkoli prekliče.

Pravniki podjetja Data razlagajo še, da če podjetnik nima zastopnika za primer smrti ali prokurista, lahko tega ob podjetnikovi smrti na predlog imenuje tudi sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Funkcija takšnega zastopnika preneha najpozneje s potekom obdobja, za katerega ga je imenovalo sodišče, ali če dediči imenujejo novega zastopnika.

Kaj se zgodi z zaposlenimi in pogodbami o zaposlitvi?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca fizične osebe, razen če zapustnikovo dejavnost nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Kaj se bo zgodilo s pogodbami o zaposlitvi, je tako odvisno od tega, ali bodo dediči nadaljevali dejavnost zapustnika ali ne, pojasnjujejo Datini pravniki.

Če ob smrti delodajalca njegovo premoženje, vključno z njegovim podjetjem, preide na dediče in ti nepretrgoma nadaljujejo dejavnost, potem tudi pogodbe o zaposlitvi ne prenehajo. Če dediči ne nadaljujejo dejavnosti zapustnika, pogodbe o zaposlitvi po zakonu prenehajo s smrtjo delodajalca.

Za poseben primer gre, če je delodajalec (torej s. p. fizična oseba) opravljal dejavnost, ki je vezana na njegovo osebo in po njegovi smrti ne preide na dediče in je ti niti ne morejo nadaljevati (denimo samostojni kulturni ustvarjalec). Pravniki podjetja Data pojasnjujejo, da dediči v takem primeru tudi pogodb o zaposlitvi ne morejo prevzeti. Pogodbe s smrtjo delodajalca prenehajo veljati. Podobno je tudi v primerih, ko je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi delo delavca vezano na konkretno osebo delodajalca (denimo osebni tajnik). V teh primerih namreč ni podlage za ohranitev zaposlitve z dediči delodajalca, zato pogodbe o zaposlitvi s smrtjo delodajalca prenehajo.

Plače: kdo plača neizplačane plače in kdaj? Kako je z odpravninami?

Če dedič (ali več njih) nadaljuje poslovanje, potem nanj preidejo vsa pravna razmerja podjetnika, povezana s podjetjem. Dedič se tudi vpiše v poslovni register kot podjetnik. Dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika z vsem svojim premoženjem, ne le s premoženjem, ki je bilo predmet dedovanja, vendar le do višine vrednosti slednjega, pojasnjujejo v Dati.

Izplačilo plače, zagotavljanje dela in s tem povezano organiziranje delovnega procesa praviloma (če gre za dejavnosti, ki niso osebno vezane na konkretnega delodajalca) lahko izvršuje pravni naslednik s. p. Odločitev o prenehanju pogodb o zaposlitvi sledi usodi podjetja oziroma dejavnosti, zaradi katere so delavci zaposleni pri delodajalcu. »Če podjetje oziroma dejavnost nadaljuje po smrti delodajalca njegov pravni naslednik, potem se – tako kot pri prenosu podjetja, obrata ali njegovega dela s pravnim poslom inter vivos – uveljavi pravilo o ohranitvi pogodb o zaposlitvi. Če pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi smrti delodajalca fizične osebe, delavec nima pravice do odpravnine. Če so delavcem pogodbe o zaposlitvi prenehale zaradi smrti delodajalca, ker delodajalčevi dediči oziroma pravni nasledniki ne nadaljujejo nepretrgano njegove dejavnosti, ZDR-1 ne predvideva plačila odpravnine,« pojasnjujejo v pravni službi Date.

Kot v nadaljevanju še razlagajo Datini pravniki, imajo po določilu 106. člena ZDR-1 delavci pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 v primeru, če jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana v stečajnem postopku, postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, ali v potrjeni prisilni poravnavi. V primeru smrti delodajalca fizične osebe pa pogodba o zaposlitvi preneha veljati, torej ni odpovedana. Zato zanjo ne morejo veljati določbe, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije, potrjene prisilne poravnave, odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti v zvezi s pravico do odpravnine.

ZDR-1 pravice do odpravnine zaradi smrti delodajalca fizične osebe ne določa. Na podlagi zgoraj navedenega zato pravniki podjetja Data sklepajo, da slednji ne dobijo odpravnine niti iz jamstvenega sklada.

Kaj se ob smrti lastnika espeja zgodi s kreditnimi pogodbami?

Samostojni podjetnik (ali podjetnik, kot ga poimenuje ZGD-1) odgovarja za obveznosti iz poslovanja podjetja z vsem svojim premoženjem. To pomeni, da se upniki lahko poplačajo iz premoženja, ki je organizirano v podjetju kot namensko premoženje, in tudi iz njegovega osebnega premoženja.

»Smrt posojilojemalca ni razlog za razdrtje posojilne pogodbe,« pravijo v Dati. Ker dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj (132. člen zakona o dedovanju), nanje preidejo tudi vse dolžnosti in pravice v zvezi s posojilno pogodbo. »Zato ima posojilodajalec pravico terjati plačilo zapadlih obrokov od dedičev in ob neplačila tudi pravico do odstopa od pogodbe, vendar šele, če predhodno izpelje ustrezen opominjevalni postopek in da dedičem možnost nadaljnjega odplačevanja anuitet skladno s posojilno pogodbo (iz sodne prakse VSL sodba II Cp 2109/2016).«

Kdaj naj dediči ne prevzamejo premoženja? Kako pravočasno ugotoviti, da je dolgov več kot premoženja?

»V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, katero premoženje sestavlja podjetnikovo zapuščino, ter tudi vse terjatve in dolgove. Na podlagi ugotovljene vrednosti premoženja se dediči lahko odločijo, ali sprejemajo dediščino ali pa se ji bodo odpovedali. Za slednje imajo možnost vse do konca zapuščinske obravnave,« pravijo pravniki podjetja Data.

Kaj pa, če se pozneje, torej po zapuščinski obravnavi, ugotovi, da je dolgov več kot premoženja? Kako lahko dediči ukrepajo?

Na Dati pravijo, da je to sicer malo verjetno, saj v zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, katero premoženje sestavlja zapuščino ter katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in drugim osebam. Določba 28. člena Zakona o dedovanju (ZD – Ugotovitev vrednosti zapuščine) določa, da je vrednost zapuščine treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Ker so na zapuščinski obravnavi dediči seznanjeni s premoženjem in terjatvami, se lahko – če je premoženja manj kot dolgov – odpovejo dediščini z izjavo, ki jo podajo sodišču do konca zapuščinske obravnave (133. člen ZD).

Dodajmo torej, da če se po prevzemu dediščine pojavi kakšna neznana obveznost, ki bi spremenila odločitev o prevzemu dediščine, potem imajo dediči veliko težavo in zapleteno situacijo.

Kako naj se dediči izognejo blokadam bank, če ne bodo po pogodbah vračali posojil, ki jih je imel s. p., katerega premoženje so prevzeli?

»Če postanejo univerzalni pravni nasledniki podjetja, s tem prevzamejo vse pravice in obveznosti. Z dolgovi (posojila in podobno) se dediči seznanijo že na zapuščinski obravnavi,« še pojasnjujejo v Dati.