Finance Wiki: Katere pomoči so na voljo podjetjem ob koronavirusu

Osveženo: 26.07.2021 13:00

Na tem mestu so zbrani ukrepi, ki so podjetjem trenutno na voljo za blažitev posledic epidemije COVID-19.

Zadnji sprejeti interventni zakon je o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki je začel veljati 14. julija 2021.

Urednica tega wikija je Teja Grapulin. Vsebino sproti dopolnjujemo in posodabljamo s konkretnimi uradnimi pojasnili pristojnih institucij. Če imate dodatna vprašanja, ji lahko pišete na teja.grapulin@finance.si.

Vsebina

  • 1. Vsa sprejeta interventna zakonodaja: Kateri zakoni določajo protikoronske ukrepe?

    Na enem mestu smo zbrali vse tako imenovane protikoronske pakete.

    PKP 1

    > Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), začel veljati 3. aprila 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), spremembe v ZIUZEOP-A, ZZUOOP in ZIUOPDVE

    > Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), začel veljati 29. marca 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), spremembe v ZIUZEOP in ZIUOPDVE

    PKP 2

    > Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), začel veljati 1. maja 2020

    > Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), začel veljati 1. maja 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), spremembe v ZZUOOP  in ZIUOPDVE

    PKP 3

    > Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), začel veljati 31. maja 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), spremembe v ZZUOOP in ZIUOPDVE

    PKP 4

    > Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), začel veljati 11. julija 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), spremembe v ZZUOOP

    PKP 5

    > Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), začel veljati 24. oktobra 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), spremembe v ZIUOPDVE

    PKP 6

    > Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), začel veljati 28. novembra 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

    PKP 7

    > Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), začel veljati 31. decembra 2020

    PKP 8

    > Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), začel veljati 5. februarja 2021

    Ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju gospodarstva, turizma in zdravstva

    > Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), začel veljati 14. julija 2021

    > Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, začel veljati 14. julija 2021

  • 2. Subvencija za skrajšani polni delovni čas: Kako pridobiti subvencijo za skrajšani delovni čas?

    Zadnji interventni zakon (z veljavnostjo od 14. julija 2021) podaljšuje ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa do 30. septembra 2021, ob tem da je namenjen le podjetjem, katerih poslovanje je omejeno ali onemogočeno s predpisom vlade. Po novi zakonodaji lahko delodajalec odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. julija do 30. septembra 2021. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša enkrat, in sicer za največ tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021.

    Delodajalec mora imeti za delno povračilo plače do polnega delovnika zaposlenega na delu vsaj polovico časa. Subvencionira se tedensko od pet do 20 ur v vrednosti 80 odstotkov nadomestila, povračilo države je omejeno z višino polovice povprečne mesečne plače v državi za leto 2020, torej 928,10 evra.

    Do subvencij je upravičen tisti, ki izpolnjuje tri pogoje kumulativno:

    - vsaj 10 odstotkom zaposlenih mesečno ne more zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela in

    - mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti in

    - je pravna ali fizična oseba, ki je bila v poslovni register vpisana pred 31. decembrm 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbve o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje 31. decembra 2020 vpisana v register kmetijskih gospodarstev.

    Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je uvedel protikoronski paket PKP 3 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)). Vlada je s sklepom (16. decembra) veljavnost ukrepa podaljšala do 30. junija 2021, zdaj je z novim interventnim zakonom za turizem podaljšan do 30. septembra 2021.

    • Kdo je dejansko upravičen do ukrepa

    Zakon določa, kot rečeno, da je do ukrepa upravičeno podjetje, ki mu je bilo s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno poslovanje. Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da mora izhajati iz predpisa vlade (odloka), da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno ali omejeno, sicer delodajalec ne more dobiti pomoči. Zadošča, da je opravljanje dejavnosti delno onemogočeno.

    Pri presoji tega pogoja se upoštevajo tisti predpisi, ki neposredno onemogočajo opravljanje točno določene gospodarske dejavnosti in se tudi sklicujejo na točno določeno gospodarsko dejavnost. Prav tako se pri presoji tega pogoja upoštevajo tudi predpisi, ki omejujejo opravljanje določene gospodarske dejavnosti in se nanjo tudi sklicujejo (na primer omejitev zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti).

    Če pa kakšen splošni vladni predpis posredno omejuje ali onemogoča opravljanje neke gospodarske dejavnosti, denimo omejitev števila ljudi na določenem prostoru oziroma po kvadraturi, se bo pri presoji pogoja upošteval tudi tak predpis, če neposredno vpliva oziroma omejuje opravljanje določene gospodarske dejavnosti.

    Kar se tiče pogojev, pod katerimi se lahko opravlja gospodarska dejavnost, kot je denimo zračenje prostorov, razkuževanje, zagotavljanje minimalnega stika med strankami ter podobno, pa po mnenju ministrstva ni mogoče šteti, da je opravljanje gospodarske dejavnosti omejeno ali onemogočeno. Zahteva po PCT-pogoju za denimo vstop v gostinski lokal, kinematografe tudi ne šteje za omejitev.

    Prav tako do ukrepa ni upravičen delodajalec, katerega opravljanje dejavnosti je omejeno ali onemogočeno posredno zaradi tretjih subjektov, recimo poslovnih partnerjev. Tudi v tem primeru na ministrstvu pojasnjujejo, da to ni mogoče šteti za tretji pogoj, torej da je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno z odlokom vlade. Torej avtobusni prevoznik, ki omejeno opravlja dejavnost, ker je število turistov zmanjšano, ni upravičen do pomoči, pa tudi ne svetovalno podjetje, ki omejeno opravlja dejavnost, ker se njegovi poslovni partnerji ne odločajo za njegove storitve, naštevajo primere na ministrstvu.

    Pri odločanju o tem, ali je nek prosilec upravičen do subvencije za skrajšan delovni čas, se ne bo upoštevala zgolj glavna dejavnost, ki jo delodajalec opravlja, temveč tudi vse dejavnosti, pri čemer je pogoj, da je delavec dejansko zaposlenb in opravlja delo v gospodarski dejavnosti, ki je omejena ali onemogočena s predpisom vlade, pojasnjuje ministrstvo za delo.

    • Postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače

    Delodajalec uveljavi pravico do subvencije z oddajo elektronske vloge pri Zavodu za zaposlovanje v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

    Če je delodajalec delavcem skrajšani delovni čas odredil že pred uveljavitvijo interventnega zakona za turizem za obdobje od 1. julija 2021 vloži vlogo v 15 dneh od uveljavitve novega interventnega zakona, to je do 29. julija 2021.

    Ob oddaji vloge je treba oddati še:

    - pisno odredbo delavcu o skrajšanju polnega delovnega časa,

    - dokazilo o izpolnjevanju pogoja vpisa v register ter pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, o nezmožnosti zagotavljanja dela delavcem,

    - pisno izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja,

    - soglasje za objavo podatkov v evidenci prejemnikov sredstev,

    - pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače,

    - pisno izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače.

    Ob tem pa na ministrstvu pojasnjujejo, da delodajalec ob vložitvi vloge odda tudi izjavo, da mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti na dan vložitve vloge oziroma na prvi dan obdobja, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače. Denimo, če je zaposlenemu odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom s 1. julijem 2021, ko je bilo opravljanje dejavnosti s predpisom omejeno, ko je delodajalec vložil vlogo 15. dan od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, pa opravljanje dejavnosti ni bilo več omejeno, bo štelo, da so pogoji za priznanje pravice izpolnjeni, saj so bili izpolnjeni prvi dan obdobja, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače.

    Delodajalec bo moral ob vsakokratnem mesečnem uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače, torej ob zahtevku za izplačilo subvencije, še enkrat oddati izjavo o tem, ali mu je bilo v obdobju, za katero zahteva izplačilo, omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti, in kratko pojasnilo, kako oziroma s čim ter ali mu je bilo opravljanje dejavnosti v tem obdobju omejeno ali onemogočeno ves čas ali le delno.

    Zavod za zaposlovanje o vlogi odloči v 15 dneh od vložitve, zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

    • Obveznosti delodajalca

    Delodajalec ne sme:

    − v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo interventnega zakona za turizem in delodajalec za te delavce ni uveljavil povračila nadomestila plače po intervetnem zakonu za turizem, torej ZIUPGT, ali ZIUOOPE (kršitev prepovedi odpuščanja) in

    − v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

    • Vračilo pomoči

    Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi interventnega zakona za turizem, mora v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti Furs najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila.

    • Upravičenost izvajanja ukrepa

    Delodajalci so upravičeni do odreditve dela s skrajšanim delovnim časom tudi v primeru, če jim delno povračilo nadomestila plače po tem zakonu ne bo dodeljeno ali zanj ne bodo zaprosili.

  • 3. Povračilo nadomestila za karanteno ali višjo silo: Kdaj podjetju pripada povračilo nadomestila za karanteno ali višjo silo?

    Ne z interventnim zakonom za turizem, ampak ločenim zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) je podaljšan ukrep nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznega varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Ukrep velja od 1. julija do 31. decembra 2021.

    • Višina nadomestila plače

    Za čas karantene je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Za okoliščine višje sile je enaka kot pri nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, torej je 80 odstotkov osnove, od 1. decembra 2020 velja, da nadomestilo plače za karanteno in višjo silo ne sme biti nižje od minimalne plače (34. in 35. člen PKP 7 – ZIUPOPDVE).

    • Višina povračila delodajalcu

    Delodajalci lahko uveljavljate celotno povračilo (torej 100-odstotkov) izplačanih nadomestil plače:

    > za zaposlene, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela, če izjavite, da zanje ne morete organizirati dela na domu,

    > za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile iz razloga obveznega varstva otrok (kot posledica karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, osnovne šole do 5. razreda ali socialnovarstvene storitve),

    > za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile iz razloga nezmožnosti prihoda na delo (ustavitve javnega prevoza, zaprtja meja s sosednjimi državami).

    Zavodu povrne, kot rečeno, 100 odstotkov obračunanega in izplačanega nadomestila, delodajalci pa morajo delavcem pravilno obračunati 50, 80 ali 100-odstotno nadomestilo plače glede na razlog odrejene karantene. Za pravilnost obračuna plače in izstavljenega zahtevka za izplačilo zavodu je odgovoren delodajalec.

    • Kdo lahko uveljavlja povračilo?

    Vsak delodajalec v Sloveniji, razen:

    - posrednih ali neposrednih uporabnikov državnega proračuna ali proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

    - delodajalcev, ki opravljate finančno ali zavarovalniško dejavnost iz skupine K po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) in ste imeli 13. marca 2020 več kot 10 zaposlenih,

    - tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih organizacij, prestavništev mednarodnih organizacij in institucij, organov in agencij EU v Sloveniji.

    • Način uveljavljanja povračila nadomestila

    Vlogo za povračilo nadomestila oddate na zavodu za zaposlovanje elektronsko na portalu za delodajalce. Predložite jo v osmih dneh od začetka odsotnosti zaposlenega zaradi karantene na domu ali višje sile, najkasneje do 31. decembra 2021. 

    Če uveljavljate povračilo izplačanega nadomestila plače za obdobje pred uveljavitvijo zakona, morate vlogo predložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona, to je do 22. julija 2021.

    Obvezno priložite izjavo zaposlenega o obstoju osebnih okoliščin, če uveljavljate povračilo nadomestila iz razlogov višje sile.

  • 4. Regres za letni dopust: Kako je urejeno sofinanciranje letnega dopusta?

    Država bo določenim dejavnostim za zaposlene financirala regres za letni dopust v vrednosti 1.024 evrov na zaposlenega za polni delovnik, kar je tudi zakonsko najmanjši znesek regresa, ki ga je treba izplačati delavcu.

    Upravičenec je pravna ali fizična oseba, ki je bila v poslovni register vpisana do 31. maja 2021. Pogoj je, da podjetje na dan uveljavitve interventnega zakona za turizem, to je 14. julija 2021, opravlja kot glavno dejavnost ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji eno izmed naslednjih dejavnosti:

    • 11.050 Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva skladno s 77. členom Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16))
    • 49.392 Obratovanje žičnic
    • 55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
    • 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
    • 59.140 Kinematografska dejavnost
    • 77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
    • 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
    • 77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
    • 79.110 Dejavnost potovalnih agencij
    • 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
    • 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
    • 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
    • 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
    • 85.520 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju kulture in umetnosti
    • 86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - v sklopu slovenskih naravnih zdravilišč
    • 90.010 Umetniško uprizarjanje
    • 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
    • 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
    • 91.020 Dejavnost muzejev
    • 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
    • 92.001 Dejavnost igralnic
    • 93.110 Obratovanje športnih objektov
    • 93.120 Dejavnosti športnih klubov
    • 93.130 Obratovanje fitnes objektov
    • 93.190 Druge športne dejavnosti
    • 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
    • 93.292 Dejavnost smučarskih centrov
    • 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

    Pogoj je, da prijavitelj ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije in ima vsaj enega zaposlenega.

    Kdaj se šteje, da ni mogoče opravljati dejavnosti

    Po interventnemu zakonu za turizem se šteje, da upravičenec zaradi posledic epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo njegovi prihodki v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.

    Če ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.

    Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021.

    Če ni dosežen eeden od teh pogojev, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

    Pri izračunu upada prihodkov od prodaje se lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

    Pogoj: regres je bilo treba izplačati do 1. julija

    Če upravičenec ne izplača regresa zaposlenim v roku, določenem v 131. členu ZDR-1, mora vrniti prejeto pomoč. Ta člen ZDR-1 sicer predvideva, da mora podjetje delavcu regres izplačati do 1. julija, vendar pa se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca s panožno kolektivno pogodbo določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra.

    Kako se uveljavlja izplačilo pomoči za financiranje regresa

    Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko informacijskega sistema Furs odda izjavo, s katero izjavlja, da je upravičenec in da je njegov upad prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov. Izjavo je treba oddati med 1. in 30. septembrom 2021. Furs bo izplačal pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20. oktobra 2021.

  • 5. Bolniška odsotnost z dela: Kako se obravnava posamezne odsotnosti, kako se izplačuje nadomestila in kdaj delodajalcem pripada povračilo nadomestila?

    Okužba s COVID-19 in bolniški stalež (pojasnila ZZZS)

    Glede na to, da je usmeritev NIJZ, da zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo (izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje) se šteje, da je zavarovanec okužen s COVID-19 tako v primeru, če je pri njem potrjena okužba z novim koronavirusom (torej pozitiven test) kot tudi v primeru, če ima simptome in znake bolezni covid-19 in ni bil testiran, a je velika verjetnost za prenos okužbe (prisotnost covid-19 v družini ali v skupnosti, denimo na delovnem mestu).

    1. Izolacija

    Izolacija je razlog začasne zadržanosti od dela, ki se opredeli takrat, ko je pri zavarovancu potrebna osamitev zaradi bolezni, katere širjenje je potrebno preprečiti. Izolacija traja toliko časa, kolikor je zavarovanec kužen, dokler lahko prenaša bolezen.
    V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90 odstotkov od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

    Če je zavarovana oseba tudi po prenehanju kužnosti še nadalje nezmožna za delo (denimo zaradi dolgega ležanja je prisotna atrofija mišic, splošna oslabelost), osebni zdravnik odobri nadaljnjo začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni (razlog 01-bolezen), saj potrebe po izolaciji (razlog 08-izolacija) ni več, ker pacient ni več kužen.

    2. Poškodba pri delu

    Če pride do okužbe z novim koronavirusom COVID-19 na delovnem mestu (denimo okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil), in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 - Poškodba pri delu«.
    Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca (praviloma ER-8 obrazec, izjemoma drugo dokazilo, denimo pisna izjava delodajalca, da je do okužbe prišlo na delovnem mestu).
    Zavarovanec je upravičen do nadomestila v višini 100 odstotkov od osnove. Če je poškodba pri delu nastala po koncu veljavnosti ukrepa po ZIUZEOP, to je od vključno 1. junija 2020 dalje, delodajalec izplačuje nadomestilo plače v svoje breme prvih 30 delovnih dni.

    3. Nega otroka

    Če je pri otroku prisotna okužba s COVID-19, je starš upravičen do nege za otroka za čas, ko mora biti otrok zaradi te bolezni doma. Kljub temu da otrok sicer nima več znakov bolezni, mora pa ostati doma, ker je lahko še kužen, je nega tudi v tem primeru lahko upravičena. Pediater pri presoji potrebe po negi upošteva tudi starost otroka.
    Razlog začasne zadržanosti od dela starša je torej lahko le nega, ne pa tudi izolacija (do katere je lahko starš upravičen le, če je pri njem potrjena okužba). Prav tako ne gre za karanteno, saj je otrok zbolel in je upravičena nega. Zgolj v primeru, če gre za zdravega otroka, torej otroka, pri katerem ni ugotovljena bolezen COVID-19, in mu je odrejena karantena, starš ni upravičen do nadomestila zaradi nege v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč nadomestilo delodajalcu povrne zavod za zaposlovanje.

    4. Več različnih razlogov za začasno zadržanost od dela

    Pri zavarovancu je lahko v določenem obdobju prisotnih več različnih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo začasno zadržanost od dela, vendar je glede na veljavne predpise treba kot razlog zadržanosti od dela opredeliti le en prevladujoči razlog.

    Tako mora izbrani osebni zdravnik v primeru, če je bil zavarovanec, še preden je zbolel za COVID-19, začasno zadržan od dela (in tudi še bo po koncu COVID okužbe - denimo onkološki bolnik), oceniti, kateri od razlogov je v tem primeru primarni oziroma pretežni razlog te zadržanosti (tj. kateri razlog v večji meri prispeva k začasni zadržanosti od dela).

    Če izbrani osebni zdravnik oceni, da je primarni razlog zadržanosti od dela bolezen, ostane prvi dan zadržanosti od dela nespremenjen za celotno trajanje odsotnosti. Zavarovanec sicer mora biti ves čas kužnosti izoliran in mu je omejeno svobodno gibanje, da bi se preprečil prenos bolezni na druge osebe, vendar pa ni nujno, da je v tem času v bolniškem staležu zaradi razloga izolacija.
     
    Če pa izbrani osebni zdravnik oceni, da je primarni razlog zadržanosti od dela izolacija, je s spremembo razloga v izolacijo podan tudi nov prvi dan zadržanosti od dela, nato pa ob ponovni spremembi razloga v bolezen (od takrat dalje, ko zavarovanec ni več kužen) ponovno nov prvi dan zadržanosti. V tem primeru gre nadomestilo plače od prvega naslednjega dne po koncu razloga izolacija ponovno prvih 30 delovnih dni v breme delodajalca.

    5. Delo od doma

    Če je pri zavarovancu prisotna okužba s COVID-19, vendar delavec lahko opravlja delo od doma, je upravičen do izplačila plače in ne do bolniškega staleža, saj opravlja delo.

    Bolezen ali poškodba v času čakanja na delo, odsotnosti z dela zaradi višje sile ali karantene

    Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo nezmožen za delo ali to postane med trajanjem začasnega čakanja na delo, karantene ali v času odsotnosti zaradi višje sile, pridobi pravico do začasne zadržanosti od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (posledično prejme tudi nadomestilo plače). V tem času pa se nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, odrejene karantene ali višje sile ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS.
    Če je delavec na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju začasno zadržan od dela s skrajšanim delovnim časom, se mu nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, karantene ali višje sile, izplačuje v sorazmernem delu (glede na preostali delovni čas, ko ni v bolniškem staležu).
    Gre za začasni ukrep, po katerem je v času trajanja interventnih ukrepov začasna zadržanost od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju primarni razlog odsotnosti (če je zavarovanec hkrati razporejen na čakanje na delo, mu je odrejena karantena oziroma je odsoten z dela zaradi višje sile).

    Odsotnost z dela za zdrave osebe

    Pravice do bolniškega staleža in nadomestila plače zaradi navedenega razloga nimajo:

    • Zavarovane osebe, ki opravljajo delo od doma
    • Zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov »nezdravstvene« narave (denimo varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza)

    Staršem zgolj zaradi dejstva, da so šole in vrtci zaprti ali da je otroku odrejena karantena, ne pripada pravica do zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi nege otroka, saj v teh primerih otrok nege ne potrebuje zaradi svoje bolezni ali poškodbe.

    Pravico do nege in posledično nadomestilo plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja je mogoče priznati, če je pri otroku s strani njegovega pediatra ugotovljena bolezen ali poškodba ter posledično potreba po negi (če pediater meni, da otrok zaradi bolezni ali poškodbe potrebuje nego). Osebni zdravniki tudi ne morejo odobriti bolniškega staleža zavarovancem (staršem), če le-ti niso začasno zadržani od dela zaradi svojega zdravstvenega stanja.

    • Zdrave osebe, v primeru odrejene karantene

    V času karantene zavarovana oseba nima pravice do bolniškega staleža, saj je sicer zmožna za delo in pri njej niso prisotni znaki za bolezen. Posledično se tudi ne izdaja bolniškega lista. Delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila izplačanega zaradi karantene pri zavodu za zaposlovanje.

    • Osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni za COVID-19

    Pri zavarovanih osebah, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov za bolezen COVID-19 (denimo srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni, in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši. Posamezni družinski zdravniki izdajajo tem osebam različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavcem in delodajalcem.

    Kratkotrajna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika

    Zaposleni je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. To možnost ponovno uvaja PKP 8.

    Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS refundira izplačano nadomestilo v breme proračuna.

    • Kdo lahko uveljavlja pravico?

    Pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni lahko uveljavljajo samo delavci (zavarovanci, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega delovnega razmerja), ne pa tudi samostojni zavezanci za prispevek (zavarovanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost; družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe; vrhunski športniki in šahisti; kmetje, zavarovane osebe, zaposlene pri tujih delodajalcih, vključene v obvezno zavarovanje v RS).

    • V katerem obdobju je mogoče uveljavljati pravico?

    Pravico do kratkotrajne odsotnosti od dela je mogoče uveljavljati 31. decembra 2021.

    • Kakšen je postopek uveljavljanja pravice?

    Delavec uveljavlja pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na podlagi lastne ocene, da zaradi prisotnosti bolezni, ne zmore opravljati dela.

    O izrabi pravice je delavec dolžan obvestiti svojega delodajalca prvi dan odsotnosti, in sicer pisno ali elektronsko. Delavec ne kliče oziroma ne uveljavlja bolniškega staleža pri izbranem osebnem zdravniku, saj podlaga za izplačilo ni bolniški list, temveč prej omenjeno obvestilo delodajalcu.

    Nadomestilo zavarovancu izplača delodajalec, ki nato od ZZZS zahteva refundacijo tako izplačanega nadomestila. ZZZS nadomestilo refundira delodajalcu v breme proračuna.

    • Kdaj je pravica izkoriščena?

    V koledarskem letu 2020 lahko delavec uveljavlja to pravico le enkrat, in sicer do maksimalno tri zaporedne delovne dni. Če odsotnost od dela traja le en ali dva zaporedna dneva, je pravica izkoriščena, in je v istem koledarskem letu ni več mogoče izkoristiti še za preostanek.

    • Kaj, če se stanje v treh dneh ne izboljša?

    Če delavec tudi po preteku tretjega dne odsotnosti meni, da še nadalje ni zmožen za opravljanje svojega dela, nemudoma obvesti izbranega osebnega zdravnika, ki presodi, ali so pri njem še nadalje podani razlogi za odsotnost od dela.

    Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe (iz kateregakoli razloga, kot je denimo bolezen, poškodba, nega, izolacija, spremstvo), se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Tako ugotovljena začasna zadržanost od dela velja za naprej (od četrtega dne odsotnosti) in hkrati tudi za nazaj, za celotno obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni (po samem zakonu se v tem primeru šteje, da predhodna kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni ni bila izkoriščena).

    V teh primerih izbrani osebni zdravnik izda elektronski bolniški list, na katerem kot prvi dan zadržanosti od dela označi dan, ko je delavec delodajalcu sporočil odsotnost od dela. Osebni zdravnik hkrati sam opredeli razlog zadržanosti od dela za celotno obdobje, pri čemer ni nujno, da je razlog »bolezen«, lahko je to katerikoli razlog.

    • Koliko znaša nadomestilo plače?

    Za čas kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo plače v višini, v kateri je dolžan delodajalec obračunati nadomestilo delavcu v skladu z ZDR-1.

    Pri obračunu se uporabi urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, izračunana na podlagi plače delavca iz obdobja, kot je določeno po ZDR-1 ali kolektivni pogodbi. Odmerni odstotek pa je enak kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni (80 odstotkov).

    • Kakšen je postopek refundacije nadomestila plače od ZZZS?

    Po izplačilu nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela delodajalec lahko vloži na ZZZS zahtevek za refundacijo. Če je v postopku refundacije ugotovljeno, da je bil zavarovancu za obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, za katero delodajalec zahteva refundacijo nadomestila, izdan elektronski bolniški list, ZZZS refundacije ne izvede (razen, če bo elektronski bolniški list za to obdobje naknadno storniran).

    • Delodajalci, ki so upravičeni do refundacije nadomestila

    Zahtevek za refundacijo nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela lahko vložijo vsi delodajalci, tudi posredni in neposredni uporabniki proračuna občine ali države.

    • Rok za vložitev zahtevka

    Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, to je do 31. marca 2022. Če bo zahteva vložena po preteku tega roka, ZZZS nadomestila ne povrne.

    • Način vlaganja zahtevkov

    Zahtevek za refundacijo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke. Za pripravo zahtevka lahko delodajalec uporabi objavljeni Excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS za dejanski oz. fiksni obračun, ali pa zahtevek, ki mora vsebovati podatke, ki so navedeni na predzadnjem zavihku Excelovega pripomočka, ki ga delodajalec pripravi iz svojega programa za obračun plač ter ga posreduje v PDF datoteki. Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi št. 13 ''bolezen-3 dni''.

    Ker se za to vrsto odsotnosti ne izdaja bolniškega lista, se k zahtevku za refundacijo ne prilaga obvestila zavarovanca o nastopu kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni.

    • Rok za refundacijo nadomestila

    ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi zahtevka.

  • 6. Obročno vračilo pomoči: V katerem primeru lahko obročno vračam neupravičeno prejete pomoči?

    PKP 8 uvaja možnost obročnega vračila pomoči. Prejemnik pomoči, ki bo moral pomoči vračati, ker mu denimo v letu 2020 glede na leto 2019 niso dovolj upadli prihodki (pogoj za upravičenost do pomoči je namreč zadosten upad prihodkov), bo lahko to vračal v šestih mesečnih obrokih v obdobju pol leta. In to brez obresti.

    Obročno odplačilo vam mora dovoliti izplačevalec pomoči

    Obročno plačilo ni avtomatično, na podlagi ocene izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije ga bo moral odobriti Furs oziroma zavod za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev (denimo mesečnega temeljnega dohodka in vračila nadomestil za čakanje na delo).

    Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

    V katerem primeru so predvidene kazni

    Določene so tudi globe, in sicer se z globo od tri tisoč do 20 tisoč evrov kaznuje delodajalec, ki na primer:

    • Fursa ne obvesti pravočasno o obveznosti vrnitve sredstev (do oddaje davčnega obračuna),
    • predloži neresnično izjavo o plačilu vseh zapadlih obveznosti,
    • ne omogoči nadzora,
    • v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem odredi nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas,
    • v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov …

    Globe so nižje za manjše delodajalce, ki zaposlujejo do 10 oseb, in znašajo med 1.500 in osem tisoč evri. Delodajalec posameznik lahko dobi kazen med 450 in 1.200 evri. Odgovorne osebe delodajalcev se sicer kaznujejo s 450 do dva tisoč evri.

  • 7. Pomoč industriji srečanj in dogodkov: Kakšen ukrep je na voljo za industrijo srečanj?

    Interventni zakon je namenil delno povračilo stroškov dejavnosti organizacije srečanj in dogodkov, pod kar sodita kongresni turizem in organizacija prireditev, koncertov in sejmov ter drugih podobnih dogodkov.

    Predvidena so povračila v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali b zaradi omejene izvedbe dogodkov. Skupni stroški dogodka morajo znašati najmanj 10 tisoč evrov.

    Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Sloveniji v obdobju od vključno 1. avgusta do vključno 31. decembra 2021.

    • Kdo je upravičenec

    Delno povračilo lahko uveljavlja pravna ali fizična oseba, ki organizira dogodek ali dogodke ali je prijavljen na sejmu kot razstavljavec Sloveniji ter izpolnjuje naslednje pogoje:

    – je kot organizator dogodka moral odpovedati ali omejeno izvesti dogodek zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno, ali je kot razstavljavec naknadno (po prijavi) s strani organizatorja prejel obvestilo o odpovedi sejma zaradi epidemioloških razmer,

    – je vpisan v Poslovni register Slovenije na dan oddaje vloge,

    – organizator dogodkov mora biti registriran za eno izmed naslednjih dejavnosti po SKD:

    • 55.100: Dejavnost hotelov, 
    • 79.110: Dejavnost potovalnih agencij, 
    • 79.120: Dejavnost organizatorjev potovanj, 
    • 79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti, 
    • 82.300: Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, 
    • 90.020: Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje, 
    • 93.120: Dejavnosti športnih klubov, 
    • 93.190: Druge športne dejavnosti.

    Do ukrepa pa NI upravičeno podjetje, ki je bilo 31. decembra 2019 podjetje v težavah.

    • Kateri dogodki niso upravičeni

    Upravičenec ni upravičen do delnega povračila za naslednje vrste dogodkov:

    • športne prireditve, ki se izvajajo v okviru državnih in mednarodnih lig in prvenstev,
    • prireditve in dogodki, ki jih organizirajo politične stranke,
    • politični dogodki, kot so demonstracije, protesti,
    • šolski dogodki in dogodki, povezani s šolo,
    • zasebni dogodki (poroke, obletnice),
    • prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča.

    Šteje se, da je izvedba dogodka omejena, če:

    • se dogodka zaradi zgoraj navedenih razlogov udeleži za vsaj 50 odstotkov manj udeležencev glede na kapacitete prostora, kjer se dogodek organizira, ali glede na izračune v izvedbenem načrtu dogodka,
    • se dogodek izvede v avdio-video izvedbi, kar pomeni, da se mora izvedba dogodka zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 preseliti v virtualno okolje.
  • 8. Boni za turizem, gostinstvo, šport in kulturo: Kdo lahko sprejema nove bone in kako jih je treba unovčiti?

    Bon je dobroimetje v informacijskem sistemu finančne uprave, ki ga ima vsaka oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (upravičenec do bona) in ga lahko unovči pri ponudnikih storitev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, za plačilo opravljenih dovoljenih storitev. Zanj ni potrebno zaprositi in se ga ne dobi po pošti v fizični obliki.

    Novi boni, ki jih na Fursu označujejo z BON21, so namenjeni odpravi posledic epidemije v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi za izboljšanje gospodarskega položaja z vidika spodbujanja potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi.

    • Kdo je ponudnik storitev, pri katerem se lahko unovči BON21?

    Poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:

    > vpisan v šppslovni regoister in

    > opravlja kot glavno dejavnost po SKD eno izmed dejavnosti:

    • 3.120 – Sladkovodno ribištvo
    • 47.610 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
    • 49.392 – Obratovanje žičnic
    • 55. – Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
    • 56. – Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
    • 59.140 – Kinematografska dejavnost
    • 77.110 – Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
    • 77.210 – Dajanje športne opreme v najem in zakup
    • 77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
    • 79.110 – Dejavnost potovalnih agencij
    • 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj
    • 79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
    • 82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
    • 85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
    • 85.520 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
    • 90.010 – Umetniško uprizarjanje
    • 90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
    • 90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve
    • 91.020 – Dejavnost muzejev
    • 91.040 – Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
    • 93.120 – Dejavnosti športnih klubov
    • 93.130 – Obratovanje fitnes objektov
    • 93.190 – Druge športne dejavnosti
    • 93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov
    • 93.292 – Dejavnost smučarskih centrov
    • 93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

    Ponudnik storitev je tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed navedenih dejavnosti.

    BON21 se lahko unovčuje le pri poslovnih subjektih, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano eno izmed zakonsko predpisanih SKD dejavnosti.

    Bon sme ponudnik storitev unovčiti le za plačilo tiste opravljene storitve, ki sodi pod zakonsko predpisane SKD dejavnosti, ne pa tudi za morebitne ostale, ki jih ima ponudnik opredeljene v ustanovitvenem aktu.

    Pristojni organ za tolmačenje Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) – v katero šifro sodi določena konkretna storitev – je Statistični urad RS, ki ima na svoji spletni strani objavljen tudi obširni dokument Standardna klasifikacija dejavnosti 2008. Furs na taka vprašanja ne bo odgovarjal.

    Za katere storitve se bon lahko unovči?

    Nove bone se lahko unovči za plačilo storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. Izbira enega področja je pri vnosu podatkov v informacijski sistem obvezna. Podatek je informativno/statistične narave. V primeru storitve(-ev), ki bi spadala(-e) med različna področja, se izbere prevladujoče področje. Bistveno je, da bo bon unovčen za dovoljeno storitev glede na zakonsko predpisane SKD dejavnosti in glede na SKD dejavnosti, ki jih ima ponudnik opredeljene v ustanovitvenem aktu.

    Storitve morajo biti v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Slovenije.

    • Kako preveriti, ali poslovni subjekt ustreza pogojem za ponudnika storitev?

    Možno le preverjanje upravičenosti za unovčevanje BON21 (za lanske turistične bone te funkcionalnosti ni), in sicer na odprtem delu portala eDavki.

    V iskalnik v desnem zgornjem kotu se vpiše davčno številko poslovnega subjekta. Odpre se okno "Pogosta vprašanja" > Ponudnik storitve za unovčitev bona za gostinstvo, turizem, šport in kulturo (BON21). Kliknete za podrobnosti.

    • Ali je ponudnik dolžan bon sprejeti?

    Ponudniki niso dolžni sprejemati bonov. Pri BON21 je dodatno predpisano, da ponudnik lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje bona za posamezno opravljeno storitev. Upravičenec naj pri ponudniku vnaprej preveri, ali ponudnik sprejema bone.

    • Katere dokumente mora upravičenec do bona predložiti ob koriščenju bona?

    Obvezno:

    • identifikacijski dokument oziroma kopija identifikacijskega dokumenta (ta dokument ni obvezen za prenosnika bona, denimo v primeru, ko babica prenese bon na vnuka, vnuk ob unovčitvi ne potrebuje fotokopije babičenega identifikacijskega dokumenta),
    • Izpolnjen obrazec Potrditev unovčitve bona.

    Opcijsko:

    • če ima upravičenec preneseni bon: izpolnjeno Izjavo upravičenca o prenosu bona,
    • če upravičenec unovčuje bon drugega upravičenca, ki ima zakonitega zastopnika ali skrbnika: izpolnjeno Izjavo zakonitega zastopnika oziroma skrbnika za unovčitev bona upravičenca po tretji osebi.
    • Ali je za plačilo z novim bonom dovoljena kombinacija treh prenočitev s polpenzionom, športnega in kulturnega doživetja?

    Da, BON21 se lahko uporabi za plačilo takega paketa storitev. Torej, če denimo kupite polpenzion, lahko s starim bonom plačate le prenočitev z zajtrkom, za kar mora ponudnik tudi imeti določen cenik, razliko do polpenziona in kakšne dovoljene dodatne storitve pa plačate z novim bonom.

    • Ali je mogoče z BON21 plačati darilni bon za storitve, za katere zakon dovoljuje nakup z bonom?

    Z BON21 se ne more plačati darilnega bona, pojasnjuje Furs. To bi pomenilo, da bi lahko prišlo do prenosa bona na neupravičeno osebo. Prenos bona BON21 je možen le med upravičenimi osebami.

    • Ali se lahko BON21 unovči za nakup smučarskih kart v predprodaji, za karte za živalski vrt ali fitnes?

    Uradna razlaga Fursa je: »Ukrep je časovno omejen, in sicer traja od 16. julija do konca leta. Zato je tudi omejena uporaba storitve, kar pomeni do konca leta 2021 in ne v letu 2022. V letu 2022 bo uporaba za bone kupljenih kart mogoča v primeru, da bo vlada do konca leta 2021 sprejela sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepa tudi za del leta ali celo leto 2022. V primeru nakupa posamičnih storitev – denimo 10 vstopnic, 10 dnevnih ali nočnih smučarskih kart in tako naprej – je teh 10 kart torej potrebno porabiti do 31. 12. 2021.«

    Kako pa je to razlago Fursa mogoče uveljaviti v praksi? Nikakor. Na bon namreč lahko kupite 10 dnevnih smučarskih kart. Dnevna smučarska karta nima oznake, kdo jo je kupil, da je kupljena na bon, skratka nima identifikacije, ki bi omogočala nadzor, kdo jo mora porabiti in do kdaj. Torej lahko karto uporabite, kadar želite, tudi v letu 2022 (do izteka veljavnosti karte, ne pa do izteka bona). Za bon kupljeno smučarsko karto lahko tudi nekomu podarite in jo ta uporabi, kot jo želi in kadar jo želi.

    • Kaj je z nakupom letnih kart za nove bone? Lahko za bon kupite letno smučarsko karto, letno karto za fitnes, abonma za gledališče, ko bo storitev delno izvedena leta 2022?

    Ne glede na prejšnje stališče Fursa, da je treba bon uporabiti do konca leta 2021, in sicer za storitev, ki je tudi v celoti izvedena v letu 2021, pa celo sam Furs »dopušča izjemo« pri nakupu letnih kart. Torej nakup letnih kart, abonmajev in drugega za nove bone, kjer po naravi stvari oziroma storitve ni mogoče uporabiti do konca tega leta, je tudi po Fursu mogoč in dovoljen.

    • Ali se turistična in druge takse, na primer promocijska taksa, lahko plačajo z boni?

    Z novim bonom BON21 lahko plačate turistične in druge takse. S starim turističnim bonom taks ni dovoljeno plačati.

    • Ali se »dodatne« storitve – parkirišče, končno čiščenje apartmaja, doplačilo za hišnega ljubljenčka – lahko plačajo z boni?

    Teoretično velja takole: s starimi turističnimi boni ne, z BON21 pa da, »če to sodi v sklop celotne opravljene storitve«. Prenočitev je sicer mogoče plačati z novimi in starimi boni.

    • Ali lahko z novim bonom najamete barko in se odpeljete kamorkoli, denimo na Hrvaško? Ali lahko najamete avtodom in se odpeljete kamorkoli, denimo v Italijo?

    Da.

    Pri starem bonu te dileme ni, ker je omejen le na prenočitve z zajtrkom na območju Slovenije. Torej starega bona ni mogoče uporabiti za te namene.

    Pri novih bonih je seznam dejavnosti razširjen, med upravičene dejavnosti sodijo denimo tudi dajanje vodnih plovil v najem in zakup ter dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup, denimo avtodomov. Zakon določa, da je bon unovčljiv za storitve, ki so v celoti izvedene in izkoriščene na ozemlju Slovenije.

    Plačilo najema avtodoma je dovoljeno z boni, najem avtodoma je v celoti izveden v Sloveniji, kam se bo kdo odpeljal z avtodomom, kje bo zapravil denar z v Sloveniji najetim avtodomov, za katerega je šel bon, pa je povsem zasebna stvar najemnika. Torej je mogoče z bonom najeti kamper ali barko in se odpeljati na Hrvaško ali v Italijo.

    Kaj pravi Furs: tudi Furs pravi, da je bil bon v takšnem primeru uporabljen v Sloveniji, da je bil avtodom najet v Sloveniji, da je bila storitev plačana v Sloveniji in da torej sam bon ostaja v Sloveniji. Z bonom denimo ne more biti plačan privez barke v tujini.

    • Ali je mogoče z bonom plačati masažo?

    Samostojno izvedeno storitev masaže ni mogoče plačati z BON21. Storitev masaže ne sodi med dejavnosti SKD, za katere je predpisana možnost plačila z novim bonom. S starim ni šlo.

    A pozor, če je masaža izvedena v paketu z drugimi storitvami (pri čemer mora ponudnik upoštevati, da mora imeti ustrezne registrirane dejavnosti), je za plačilo takega paketa v celoti mogoče uporabiti BON21. Torej, če toplice v paketu ponujajo tudi masažo, je tak paket mogoče plačati z bonom. Gre za sorodne storitve, pravi Furs.

TEMA JE DOSTOPNA LE NAROČNIKOM.
Berite Finance že za 1 EUR

Naročnina brez vezave – odpoved kadarkoli

Plačilo prek spleta – dostop takoj

Finance kjerkoli in kadarkoli - brezplačna mobilna aplikacija

Bodite na tekočem! Uporabite Finance Fokus – vaš osebni kliping

Če naročniški dostop že imate, se prijavite z vašim uporabniškim imenom.

Viri

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)

Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV)

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

Gov.si: Odpravljanje posledic epidemije

 

Zakon o delovnih razmerjih

Ministrstvo za delo

Finančna uprava

Zavod za zaposlovanje

ZZZS