Finance Wiki: Katere pomoči so na voljo podjetjem ob koronavirusu

Osveženo: 26.01.2022 10:00

Na tem mestu so zbrani ukrepi, ki so podjetjem trenutno na voljo za blažitev posledic epidemije COVID-19.

Zadnji sprejeti interventni zakon je o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki je začel veljati 14. julija 2021.

Urednica tega wikija je Teja Grapulin. Vsebino sproti dopolnjujemo in posodabljamo s konkretnimi uradnimi pojasnili pristojnih institucij. Če imate dodatna vprašanja, ji lahko pišete na teja.grapulin@finance.si.

Vsebina

  • Vsa sprejeta interventna zakonodaja: Kateri zakoni določajo protikoronske ukrepe?

    Na enem mestu smo zbrali vse tako imenovane protikoronske pakete.

    PKP 1

    > Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), začel veljati 3. aprila 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), spremembe v ZIUZEOP-A, ZZUOOP in ZIUOPDVE

    > Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), začel veljati 29. marca 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), spremembe v ZIUZEOP in ZIUOPDVE

    PKP 2

    > Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), začel veljati 1. maja 2020

    > Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), začel veljati 1. maja 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), spremembe v ZZUOOP  in ZIUOPDVE

    PKP 3

    > Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), začel veljati 31. maja 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), spremembe v ZZUOOP in ZIUOPDVE

    PKP 4

    > Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), začel veljati 11. julija 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), spremembe v ZZUOOP

    PKP 5

    > Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), začel veljati 24. oktobra 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), spremembe v ZIUOPDVE

    PKP 6

    > Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), začel veljati 28. novembra 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

    PKP 7

    > Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), začel veljati 31. decembra 2020

    PKP 8

    > Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), začel veljati 5. februarja 2021

    PKP 9 Ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju gospodarstva, turizma in zdravstva

    > Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), začel veljati 14. julija 2021

    > Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, začel veljati 14. julija 2021

    PKP 10

    > Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), začel veljati 30. december 2021

  • Povračilo nadomestila za karanteno ali višjo silo: Kdaj podjetju pripada povračilo nadomestila za karanteno ali višjo silo?

    Ne z interventnim zakonom za turizem, ampak ločenim zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) je bil podaljšan ukrep nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznega varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Z ZNUPZ je bil ukrep podaljšan do konca 2021, nato pa s PKP 10 do 31. marca 2022.

    • Višina nadomestila plače

    Za čas karantene je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Za okoliščine višje sile je enaka kot pri nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, torej je 80 odstotkov osnove, od 1. decembra 2020 velja, da nadomestilo plače za karanteno in višjo silo ne sme biti nižje od minimalne plače (34. in 35. člen PKP 7 – ZIUPOPDVE).

    • Višina povračila delodajalcu

    Delodajalci lahko uveljavljate celotno povračilo (torej 100-odstotkov) izplačanih nadomestil plače:

    > za zaposlene, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela, če izjavite, da zanje ne morete organizirati dela na domu,

    > za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile iz razloga obveznega varstva otrok (kot posledica karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, osnovne šole do 5. razreda ali socialnovarstvene storitve),

    > za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile iz razloga nezmožnosti prihoda na delo (ustavitve javnega prevoza, zaprtja meja s sosednjimi državami).

    Zavodu povrne, kot rečeno, 100 odstotkov obračunanega in izplačanega nadomestila, delodajalci pa morajo delavcem pravilno obračunati 50, 80 ali 100-odstotno nadomestilo plače glede na razlog odrejene karantene. Za pravilnost obračuna plače in izstavljenega zahtevka za izplačilo zavodu je odgovoren delodajalec.

    • Kdo lahko uveljavlja povračilo?

    Vsak delodajalec v Sloveniji, razen:

    - posrednih ali neposrednih uporabnikov državnega proračuna ali proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

    - delodajalcev, ki opravljate finančno ali zavarovalniško dejavnost iz skupine K po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) in ste imeli 13. marca 2020 več kot 10 zaposlenih,

    - tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih organizacij, prestavništev mednarodnih organizacij in institucij, organov in agencij EU v Sloveniji.

    • Način uveljavljanja povračila nadomestila

    Vlogo za povračilo nadomestila oddate na zavodu za zaposlovanje elektronsko na portalu za delodajalce. Predložite jo v osmih dneh od začetka odsotnosti zaposlenega zaradi karantene na domu ali višje sile. 

    Obvezno priložite izjavo zaposlenega o obstoju osebnih okoliščin, če uveljavljate povračilo nadomestila iz razlogov višje sile.

  • Bolniška odsotnost z dela: Kako se obravnava posamezne odsotnosti, kako se izplačuje nadomestila in kdaj delodajalcem pripada povračilo nadomestila?

    Okužba s COVID-19 in bolniški stalež (pojasnila ZZZS)

    Glede na to, da je usmeritev NIJZ, da zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo (izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje) se šteje, da je zavarovanec okužen s COVID-19 tako v primeru, če je pri njem potrjena okužba z novim koronavirusom (torej pozitiven test) kot tudi v primeru, če ima simptome in znake bolezni covid-19 in ni bil testiran, a je velika verjetnost za prenos okužbe (prisotnost covid-19 v družini ali v skupnosti, denimo na delovnem mestu).

    1. Izolacija

    Izolacija je razlog začasne zadržanosti od dela, ki se opredeli takrat, ko je pri zavarovancu potrebna osamitev zaradi bolezni, katere širjenje je potrebno preprečiti. Izolacija traja toliko časa, kolikor je zavarovanec kužen, dokler lahko prenaša bolezen.
    V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90 odstotkov od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

    Če je zavarovana oseba tudi po prenehanju kužnosti še nadalje nezmožna za delo (denimo zaradi dolgega ležanja je prisotna atrofija mišic, splošna oslabelost), osebni zdravnik odobri nadaljnjo začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni (razlog 01-bolezen), saj potrebe po izolaciji (razlog 08-izolacija) ni več, ker pacient ni več kužen.

    2. Poškodba pri delu

    Če pride do okužbe z novim koronavirusom COVID-19 na delovnem mestu (denimo okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil), in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 - Poškodba pri delu«.
    Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca (praviloma ER-8 obrazec, izjemoma drugo dokazilo, denimo pisna izjava delodajalca, da je do okužbe prišlo na delovnem mestu).
    Zavarovanec je upravičen do nadomestila v višini 100 odstotkov od osnove. Če je poškodba pri delu nastala po koncu veljavnosti ukrepa po ZIUZEOP, to je od vključno 1. junija 2020 dalje, delodajalec izplačuje nadomestilo plače v svoje breme prvih 30 delovnih dni.

    3. Nega otroka

    Če je pri otroku prisotna okužba s COVID-19, je starš upravičen do nege za otroka za čas, ko mora biti otrok zaradi te bolezni doma. Kljub temu da otrok sicer nima več znakov bolezni, mora pa ostati doma, ker je lahko še kužen, je nega tudi v tem primeru lahko upravičena. Pediater pri presoji potrebe po negi upošteva tudi starost otroka.
    Razlog začasne zadržanosti od dela starša je torej lahko le nega, ne pa tudi izolacija (do katere je lahko starš upravičen le, če je pri njem potrjena okužba). Prav tako ne gre za karanteno, saj je otrok zbolel in je upravičena nega. Zgolj v primeru, če gre za zdravega otroka, torej otroka, pri katerem ni ugotovljena bolezen COVID-19, in mu je odrejena karantena, starš ni upravičen do nadomestila zaradi nege v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč nadomestilo delodajalcu povrne zavod za zaposlovanje.

    4. Več različnih razlogov za začasno zadržanost od dela

    Pri zavarovancu je lahko v določenem obdobju prisotnih več različnih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo začasno zadržanost od dela, vendar je glede na veljavne predpise treba kot razlog zadržanosti od dela opredeliti le en prevladujoči razlog.

    Tako mora izbrani osebni zdravnik v primeru, če je bil zavarovanec, še preden je zbolel za COVID-19, začasno zadržan od dela (in tudi še bo po koncu COVID okužbe - denimo onkološki bolnik), oceniti, kateri od razlogov je v tem primeru primarni oziroma pretežni razlog te zadržanosti (tj. kateri razlog v večji meri prispeva k začasni zadržanosti od dela).

    Če izbrani osebni zdravnik oceni, da je primarni razlog zadržanosti od dela bolezen, ostane prvi dan zadržanosti od dela nespremenjen za celotno trajanje odsotnosti. Zavarovanec sicer mora biti ves čas kužnosti izoliran in mu je omejeno svobodno gibanje, da bi se preprečil prenos bolezni na druge osebe, vendar pa ni nujno, da je v tem času v bolniškem staležu zaradi razloga izolacija.
     
    Če pa izbrani osebni zdravnik oceni, da je primarni razlog zadržanosti od dela izolacija, je s spremembo razloga v izolacijo podan tudi nov prvi dan zadržanosti od dela, nato pa ob ponovni spremembi razloga v bolezen (od takrat dalje, ko zavarovanec ni več kužen) ponovno nov prvi dan zadržanosti. V tem primeru gre nadomestilo plače od prvega naslednjega dne po koncu razloga izolacija ponovno prvih 30 delovnih dni v breme delodajalca.

    5. Delo od doma

    Če je pri zavarovancu prisotna okužba s COVID-19, vendar delavec lahko opravlja delo od doma, je upravičen do izplačila plače in ne do bolniškega staleža, saj opravlja delo.

    Bolezen ali poškodba v času čakanja na delo, odsotnosti z dela zaradi višje sile ali karantene

    Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo nezmožen za delo ali to postane med trajanjem začasnega čakanja na delo, karantene ali v času odsotnosti zaradi višje sile, pridobi pravico do začasne zadržanosti od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (posledično prejme tudi nadomestilo plače). V tem času pa se nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, odrejene karantene ali višje sile ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS.
    Če je delavec na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju začasno zadržan od dela s skrajšanim delovnim časom, se mu nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, karantene ali višje sile, izplačuje v sorazmernem delu (glede na preostali delovni čas, ko ni v bolniškem staležu).
    Gre za začasni ukrep, po katerem je v času trajanja interventnih ukrepov začasna zadržanost od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju primarni razlog odsotnosti (če je zavarovanec hkrati razporejen na čakanje na delo, mu je odrejena karantena oziroma je odsoten z dela zaradi višje sile).

    Odsotnost z dela za zdrave osebe

    Pravice do bolniškega staleža in nadomestila plače zaradi navedenega razloga nimajo:

    • Zavarovane osebe, ki opravljajo delo od doma
    • Zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov »nezdravstvene« narave (denimo varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza)

    Staršem zgolj zaradi dejstva, da so šole in vrtci zaprti ali da je otroku odrejena karantena, ne pripada pravica do zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi nege otroka, saj v teh primerih otrok nege ne potrebuje zaradi svoje bolezni ali poškodbe.

    Pravico do nege in posledično nadomestilo plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja je mogoče priznati, če je pri otroku s strani njegovega pediatra ugotovljena bolezen ali poškodba ter posledično potreba po negi (če pediater meni, da otrok zaradi bolezni ali poškodbe potrebuje nego). Osebni zdravniki tudi ne morejo odobriti bolniškega staleža zavarovancem (staršem), če le-ti niso začasno zadržani od dela zaradi svojega zdravstvenega stanja.

    • Zdrave osebe, v primeru odrejene karantene

    V času karantene zavarovana oseba nima pravice do bolniškega staleža, saj je sicer zmožna za delo in pri njej niso prisotni znaki za bolezen. Posledično se tudi ne izdaja bolniškega lista. Delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila izplačanega zaradi karantene pri zavodu za zaposlovanje.

    • Osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni za COVID-19

    Pri zavarovanih osebah, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov za bolezen COVID-19 (denimo srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni, in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši. Posamezni družinski zdravniki izdajajo tem osebam različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavcem in delodajalcem.

  • Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni

    PKP 10 do 28. februarja 2022 podaljšuje možnost, da zaposleni koristi tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

    Kdo lahko uveljavlja pravico?

    Pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni lahko uveljavljajo samo delavci (zavarovanci, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega delovnega razmerja), ne pa tudi samostojni zavezanci za prispevek (zavarovanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost; družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe; vrhunski športniki in šahisti; kmetje, zavarovane osebe, zaposlene pri tujih delodajalcih, vključene v obvezno zavarovanje v RS).

    Kakšen je postopek refundacije nadomestila plače od ZZZS?

    Po izplačilu nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela delodajalec vloži na ZZZS zahtevek za refundacijo.

    Če je v postopku refundacije ugotovljeno, da je bil zavarovancu za obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, za katero delodajalec zahteva refundacijo nadomestila, izdan elektronski bolniški list, ZZZS refundacije ne izvede (razen, če bo elektronski bolniški list za to obdobje naknadno storniran).

    Delodajalci, ki so upravičeni do refundacije nadomestila

    Zahtevek za refundacijo nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela lahko vložijo vsi delodajalci, tudi posredni in neposredni uporabniki proračuna občine ali države.

    Rok za vložitev zahtevka

    Delodajalec vloži zahtevek v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, to je do 31. marca 2021 (za obdobje zadržanosti od 24. oktobra do 31. decembra 2020), oziroma do 31. maja 2022 (za obdobje zadržanosti od 5. februarja 2021 do 28. februarja 2022). Če bo zahtevek vložen po preteku tega roka, ZZZS nadomestila ne povrne.

    Način vlaganja zahtevkov

    Zahtevek za refundacijo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke. Za pripravo zahtevka lahko delodajalec uporabi objavljeni Excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS za dejanski oz. fiksni obračun, ali pa zahtevek, ki mora vsebovati podatke, ki so navedeni na predzadnjem zavihku Excelovega pripomočka, ki ga delodajalec pripravi iz svojega programa za obračun plač ter ga posreduje v PDF datoteki. Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi št. 13 ''bolezen-3 dni''.

    Za to vrsto odsotnosti se ne izdaja bolniškega lista! K zahtevku za refundacijo se ne prilaga obvestila zavarovanca o nastopu kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni.

    Rok za refundacijo nadomestila

    ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi zahtevka.

  • Delno povračilo za samotestiranje

    Stroške hitrih testov bodo delodajalcem krili iz proračuna za čas od 8. novembra do konca januarja 2022 v vrednosti 92,50 evra na delavca, ki se glede na veljavne koronske odloke mora samotestirati. Obdobje proračunskega kritja teh stroškov lahko vlada s sklepom podaljša za največ pet mesecev.

    Za izplačilo je treba prek eDavkov predložiti izjavo o upravičenosti do sredstev in o njihovi namenski porabi. V izjavi bo moral upravičenec navesti tudi število delavcev, za katere uveljavlja pomoč. Izjavo bo treba predložiti najpozneje do 15. februarja 2022, če bo ukrep podaljšan, pa najpozneje v 15 dneh po poteku podaljšanega roka. Izjava bo predvidoma na voljo sredi januarja.

    Furs bo pomoč izplačal v enkratnem znesku najpozneje do 31. marca 2022, če bo ukrep podaljšan, pa najpozneje v 30 dneh po prejemu omenjene izjave.

  • Pomoč industriji srečanj in dogodkov: Kakšen ukrep je na voljo za industrijo srečanj?

    Interventni zakon je namenil delno povračilo stroškov dejavnosti organizacije srečanj in dogodkov, pod kar sodita kongresni turizem in organizacija prireditev, koncertov in sejmov ter drugih podobnih dogodkov. Rok za prijavo je 30. januar 2022.

    Predvidena so povračila v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali b zaradi omejene izvedbe dogodkov. Skupni stroški dogodka morajo znašati najmanj 10 tisoč evrov.

    Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Sloveniji v obdobju od vključno 1. avgusta do vključno 31. decembra 2021.

    • Kdo je upravičenec

    Delno povračilo lahko uveljavlja pravna ali fizična oseba, ki organizira dogodek ali dogodke ali je prijavljen na sejmu kot razstavljavec Sloveniji ter izpolnjuje naslednje pogoje:

    – je kot organizator dogodka moral odpovedati ali omejeno izvesti dogodek zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno, ali je kot razstavljavec naknadno (po prijavi) s strani organizatorja prejel obvestilo o odpovedi sejma zaradi epidemioloških razmer,

    – je vpisan v Poslovni register Slovenije na dan oddaje vloge,

    – organizator dogodkov mora biti registriran za eno izmed naslednjih dejavnosti po SKD:

    • 55.100: Dejavnost hotelov, 
    • 79.110: Dejavnost potovalnih agencij, 
    • 79.120: Dejavnost organizatorjev potovanj, 
    • 79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti, 
    • 82.300: Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, 
    • 90.020: Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje, 
    • 93.120: Dejavnosti športnih klubov, 
    • 93.190: Druge športne dejavnosti.

    Do ukrepa pa NI upravičeno podjetje, ki je bilo 31. decembra 2019 podjetje v težavah.

    • Kateri dogodki niso upravičeni

    Upravičenec ni upravičen do delnega povračila za naslednje vrste dogodkov:

    • športne prireditve, ki se izvajajo v okviru državnih in mednarodnih lig in prvenstev,
    • prireditve in dogodki, ki jih organizirajo politične stranke,
    • politični dogodki, kot so demonstracije, protesti,
    • šolski dogodki in dogodki, povezani s šolo,
    • zasebni dogodki (poroke, obletnice),
    • prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča.

    Šteje se, da je izvedba dogodka omejena, če:

    • se dogodka zaradi zgoraj navedenih razlogov udeleži za vsaj 50 odstotkov manj udeležencev glede na kapacitete prostora, kjer se dogodek organizira, ali glede na izračune v izvedbenem načrtu dogodka,
    • se dogodek izvede v avdio-video izvedbi, kar pomeni, da se mora izvedba dogodka zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 preseliti v virtualno okolje.
  • Boni za turizem, gostinstvo, šport in kulturo: Kdo lahko sprejema nove bone in kako jih je treba unovčiti?

    Bon je dobroimetje v informacijskem sistemu finančne uprave, ki ga ima vsaka oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (upravičenec do bona) in ga lahko unovči pri ponudnikih storitev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, za plačilo opravljenih dovoljenih storitev. Zanj ni potrebno zaprositi in se ga ne dobi po pošti v fizični obliki. Ukrep je vlada podaljšala do 30. junija 2022.

    Novi boni, ki jih na Fursu označujejo z BON21, so namenjeni odpravi posledic epidemije v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi za izboljšanje gospodarskega položaja z vidika spodbujanja potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi.

    • Kdo je ponudnik storitev, pri katerem se lahko unovči BON21?

    Poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:

    > vpisan v šppslovni regoister in

    > opravlja kot glavno dejavnost po SKD eno izmed dejavnosti:

    • 3.120 – Sladkovodno ribištvo
    • 47.610 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
    • 49.392 – Obratovanje žičnic
    • 55. – Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
    • 56. – Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
    • 59.140 – Kinematografska dejavnost
    • 77.110 – Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
    • 77.210 – Dajanje športne opreme v najem in zakup
    • 77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
    • 79.110 – Dejavnost potovalnih agencij
    • 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj
    • 79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
    • 82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
    • 85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
    • 85.520 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
    • 90.010 – Umetniško uprizarjanje
    • 90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
    • 90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve
    • 91.020 – Dejavnost muzejev
    • 91.040 – Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
    • 93.120 – Dejavnosti športnih klubov
    • 93.130 – Obratovanje fitnes objektov
    • 93.190 – Druge športne dejavnosti
    • 93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov
    • 93.292 – Dejavnost smučarskih centrov
    • 93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

    Ponudnik storitev je tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed navedenih dejavnosti.

    BON21 se lahko unovčuje le pri poslovnih subjektih, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano eno izmed zakonsko predpisanih SKD dejavnosti.

    Bon sme ponudnik storitev unovčiti le za plačilo tiste opravljene storitve, ki sodi pod zakonsko predpisane SKD dejavnosti, ne pa tudi za morebitne ostale, ki jih ima ponudnik opredeljene v ustanovitvenem aktu.

    Pristojni organ za tolmačenje Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) – v katero šifro sodi določena konkretna storitev – je Statistični urad RS, ki ima na svoji spletni strani objavljen tudi obširni dokument Standardna klasifikacija dejavnosti 2008. Furs na taka vprašanja ne bo odgovarjal.

    Za katere storitve se bon lahko unovči?

    Nove bone se lahko unovči za plačilo storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. Izbira enega področja je pri vnosu podatkov v informacijski sistem obvezna. Podatek je informativno/statistične narave. V primeru storitve(-ev), ki bi spadala(-e) med različna področja, se izbere prevladujoče področje. Bistveno je, da bo bon unovčen za dovoljeno storitev glede na zakonsko predpisane SKD dejavnosti in glede na SKD dejavnosti, ki jih ima ponudnik opredeljene v ustanovitvenem aktu.

    Storitve morajo biti v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Slovenije.

    • Kako preveriti, ali poslovni subjekt ustreza pogojem za ponudnika storitev?

    Možno le preverjanje upravičenosti za unovčevanje BON21 (za lanske turistične bone te funkcionalnosti ni), in sicer na odprtem delu portala eDavki.

    V iskalnik v desnem zgornjem kotu se vpiše davčno številko poslovnega subjekta. Odpre se okno "Pogosta vprašanja" > Ponudnik storitve za unovčitev bona za gostinstvo, turizem, šport in kulturo (BON21). Kliknete za podrobnosti.

    • Ali je ponudnik dolžan bon sprejeti?

    Ponudniki niso dolžni sprejemati bonov. Pri BON21 je dodatno predpisano, da ponudnik lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje bona za posamezno opravljeno storitev. Upravičenec naj pri ponudniku vnaprej preveri, ali ponudnik sprejema bone.

    • Katere dokumente mora upravičenec do bona predložiti ob koriščenju bona?

    Obvezno:

    • identifikacijski dokument oziroma kopija identifikacijskega dokumenta (ta dokument ni obvezen za prenosnika bona, denimo v primeru, ko babica prenese bon na vnuka, vnuk ob unovčitvi ne potrebuje fotokopije babičenega identifikacijskega dokumenta),
    • Izpolnjen obrazec Potrditev unovčitve bona.

    Opcijsko:

    • če ima upravičenec preneseni bon: izpolnjeno Izjavo upravičenca o prenosu bona,
    • če upravičenec unovčuje bon drugega upravičenca, ki ima zakonitega zastopnika ali skrbnika: izpolnjeno Izjavo zakonitega zastopnika oziroma skrbnika za unovčitev bona upravičenca po tretji osebi.
    • Ali je za plačilo z novim bonom dovoljena kombinacija treh prenočitev s polpenzionom, športnega in kulturnega doživetja?

    Da, BON21 se lahko uporabi za plačilo takega paketa storitev. Torej, če denimo kupite polpenzion, lahko s starim bonom plačate le prenočitev z zajtrkom, za kar mora ponudnik tudi imeti določen cenik, razliko do polpenziona in kakšne dovoljene dodatne storitve pa plačate z novim bonom.

    • Ali je mogoče z BON21 plačati darilni bon za storitve, za katere zakon dovoljuje nakup z bonom?

    Z BON21 se ne more plačati darilnega bona, pojasnjuje Furs. To bi pomenilo, da bi lahko prišlo do prenosa bona na neupravičeno osebo. Prenos bona BON21 je možen le med upravičenimi osebami.

    • Ali se turistična in druge takse, na primer promocijska taksa, lahko plačajo z boni?

    Z novim bonom BON21 lahko plačate turistične in druge takse. S starim turističnim bonom taks ni dovoljeno plačati.

    • Ali se »dodatne« storitve – parkirišče, končno čiščenje apartmaja, doplačilo za hišnega ljubljenčka – lahko plačajo z boni?

    Teoretično velja takole: s starimi turističnimi boni ne, z BON21 pa da, »če to sodi v sklop celotne opravljene storitve«. Prenočitev je sicer mogoče plačati z novimi in starimi boni.

    • Ali lahko z novim bonom najamete barko in se odpeljete kamorkoli, denimo na Hrvaško? Ali lahko najamete avtodom in se odpeljete kamorkoli, denimo v Italijo?

    Da.

    Pri starem bonu te dileme ni, ker je omejen le na prenočitve z zajtrkom na območju Slovenije. Torej starega bona ni mogoče uporabiti za te namene.

    Pri novih bonih je seznam dejavnosti razširjen, med upravičene dejavnosti sodijo denimo tudi dajanje vodnih plovil v najem in zakup ter dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup, denimo avtodomov. Zakon določa, da je bon unovčljiv za storitve, ki so v celoti izvedene in izkoriščene na ozemlju Slovenije.

    Plačilo najema avtodoma je dovoljeno z boni, najem avtodoma je v celoti izveden v Sloveniji, kam se bo kdo odpeljal z avtodomom, kje bo zapravil denar z v Sloveniji najetim avtodomov, za katerega je šel bon, pa je povsem zasebna stvar najemnika. Torej je mogoče z bonom najeti kamper ali barko in se odpeljati na Hrvaško ali v Italijo.

    Kaj pravi Furs: tudi Furs pravi, da je bil bon v takšnem primeru uporabljen v Sloveniji, da je bil avtodom najet v Sloveniji, da je bila storitev plačana v Sloveniji in da torej sam bon ostaja v Sloveniji. Z bonom denimo ne more biti plačan privez barke v tujini.

    • Ali je mogoče z bonom plačati masažo?

    Samostojno izvedeno storitev masaže ni mogoče plačati z BON21. Storitev masaže ne sodi med dejavnosti SKD, za katere je predpisana možnost plačila z novim bonom. S starim ni šlo.

    A pozor, če je masaža izvedena v paketu z drugimi storitvami (pri čemer mora ponudnik upoštevati, da mora imeti ustrezne registrirane dejavnosti), je za plačilo takega paketa v celoti mogoče uporabiti BON21. Torej, če toplice v paketu ponujajo tudi masažo, je tak paket mogoče plačati z bonom. Gre za sorodne storitve, pravi Furs.

TEMA JE DOSTOPNA LE NAROČNIKOM.
Berite Finance že za 1 EUR

Naročnina brez vezave – odpoved kadarkoli

Plačilo prek spleta – dostop takoj

Finance kjerkoli in kadarkoli - brezplačna mobilna aplikacija

Bodite na tekočem! Uporabite Finance Fokus – vaš osebni kliping

Če naročniški dostop že imate, se prijavite z vašim uporabniškim imenom.

Viri

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)

Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV)

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

Gov.si: Odpravljanje posledic epidemije

Zakon o delovnih razmerjih

Ministrstvo za delo

Finančna uprava

Zavod za zaposlovanje

ZZZS