Finance Wiki: Katere pomoči so na voljo podjetjem ob koronavirusu

Osveženo: 31.05.2021 10:00

Na tem mestu so zbrani ukrepi, ki so podjetjem na voljo za blažitev posledic epidemije COVID-19.

Zadnji sprejeti interventni zakon je zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) oziroma PKP 8, ki je stopil v veljavo 5. februarja 2021.

Urednica tega wikija je Teja Grapulin. Vsebino sproti dopolnjujemo in posodabljamo s konkretnimi uradnimi pojasnili pristojnih institucij. Če imate dodatna vprašanja, ji lahko pišete na teja.grapulin@finance.si.

Vsebina

  • 1. Vsa sprejeta interventna zakonodaja: Kateri zakoni določajo protikoronske ukrepe?

    Na enem mestu smo zbrali vse tako imenovane protikoronske pakete.

    PKP 1

    > Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), začel veljati 3. aprila 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), spremembe v ZIUZEOP-A, ZZUOOP in ZIUOPDVE

    > Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), začel veljati 29. marca 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), spremembe v ZIUZEOP in ZIUOPDVE

    PKP 2

    > Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), začel veljati 1. maja 2020

    > Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), začel veljati 1. maja 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), spremembe v ZZUOOP  in ZIUOPDVE

    PKP 3

    > Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), začel veljati 31. maja 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), spremembe v ZZUOOP in ZIUOPDVE

    PKP 4

    > Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), začel veljati 11. julija 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), spremembe v ZZUOOP

    PKP 5

    > Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), začel veljati 24. oktobra 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), spremembe v ZIUOPDVE

    PKP 6

    > Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), začel veljati 28. novembra 2020

    Čistopis s spremembami: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

    PKP 7

    > Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), začel veljati 31. decembra 2020

    PKP 8

    > Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), začel veljati 5. februarja 2021

  • 2. Nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma: Kdaj podjetju pripada delno povračilo izplačanih nadomestil plače zaposlenim na čakanju?

    Delodajalci, ki so oziroma bodo zaposlene poslali na čakanje, so upravičeni do delnega povračila izplačanega nadomestila, PKP 8 ta ukrep podaljšuje do 30. junija 2021. Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec, razen delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (skupina K po SKD), ter neposredni ali posredni proračunski porabniki oziroma občinski proračunski porabniki, če je bil delež prihodkov iz javnih virov v letu 2019 višji od 70 odstotkov.

    • Koliko znaša povračilo nadomestila

    PKP 6 je zvišal višino povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma za vloge od novembra 2020 dalje. S PKP 8 pa je določeno, da je višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače za oktober 2020 (1.821,44 evra). V teh 80 odstotkov nadomestila plače so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

    Višina povračila lahko znaša 100 odstotkov, če skupni znesek državnih pomoči ni presegel 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270 tisoč evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225 tisoč evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

    Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

    Možnost 80-odstotnega ali 100-odstotnega povračila nadomestila izberete ob oddaji vloge.

    • Kako in do kdaj oddati vlogo

    Vloge za vračilo nadomestil plače se vlagajo pri zavodu za zaposlovanje, delodajalec pa še vedno ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca, ki je v odpovednem roku.

    Vlogo za povračilo nadomestila oddate elektronsko na portalu zavoda za zaposlovanje za delodajalce, najkasneje v osmih dneh od napotitve zaposlenih. 

    Vloga vsebuje izjavo glede višine prejetih sredstev in možnost izbire med 80 ali 100 odstotki povračila nadomestila plače.

    Možnost uveljavljanja 80 ali 100-odstotnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje za november in nadaljnje mesece bo zavod vsem delodajalcem, ki so vlogo že oddali, omogočili pri oddaji zahtevka za november (za izplačana nadomestila v decembru). Pri zahtevku boste delodajalci podpisali izjavo glede višine prejetih sredstev in se odločili, ali boste uveljavljali 80 ali 100-odstotno povračilo nadomestila plače. Zato vam ni treba oddajati nove vloge.

    • Kdo je upravičen do pomoči

    Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje lahko uveljavljate delodajalci, ki ste bili registrirani do 31. decembra 2020 ter zaposlenim začasno ne morete zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije.

    Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki bi jim po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.

    Pojasnilo ministrstva za delo: Primerjava prihodkov v letu 2021 se bo opravila tako s prihodki v letu 2019 kot tudi s prihodki v letu 2020. Pogoj upada prihodkov za več kot 20 odstotkov ne bo izpolnjen le, če tako v primerjavi z letom 2019 kot v primerjavi z letom 2020 prihodki v letu 2021 ne bodo upadli za več kot 20 odstotkov. Če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 upadli za več kot 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2020 pa za manj kot 20 odstotkov (ali obratno), bo pogoj upada prihodkov izpolnjen. Izpolnjen bo seveda tudi, če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 kot tudi v primerjavi z letom 2020 upadli za več kot 20 odstotkov."

    Če niste poslovali v celotnem letu 2019, 2020 ali 2021, ste do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se vam bodo po lastni oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020.

    • Kdaj država za čakanje na delo povrne bruto I in kdaj bruto II?

    Ministrstvo za delo je pojasnilo, v katerih primerih so delodajalci upravičeni do povračila v višini bruto II, in sicer:

    • da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno, mora izhajati iz predpisa, denimo odloka vlade;
    • če je opravljanje dejavnosti onemogočeno zgolj delno, je delodajalec prav tako upravičen do višjega povračila - torej, v primeru, da je opravljanje dejavnosti onemogočeno, hkrati pa so dovoljene izjeme, denimo osebni prevzem ali dostava hrane in pijače, prodaja zgolj B2B, še vedno šteje, da je delodajalcu opravljanje dejavnosti v polnem oziroma običajnem obsegu onemogočeno s predpisom, zato lahko za delavce, ki so zaposleni v tej dejavnosti in so na začasnem čakanju na delo, uveljavlja višje povračilo;
    • pri odločanju se ne upošteva zgolj glavna dejavnost delodajalca, temveč vse dejavnosti, a pogoj je, da je delavec v tej dejavnosti dejansko zaposlen in bi, če bi opravljanje dejavnosti s predpisom ne bilo onemogočeno, dejansko opravljal delo v tej dejavnosti: če denimo delodajalec opravlja dejavnost gostinstva in trgovine, lahko za delavce, ki so zaposleni v dejavnosti gostinstva uveljavlja povračilo nadomestila plače v višini bruto II, za zaposlene v trgovini z živili pa ne;
    • druge omejitve, ki izhajajo iz varnostnih razlogov zaradi epidemije in bi sicer lahko vplivale na obseg poslovanja, se ne upoštevajo: torej denimo omejeno število oseb, ki so lahko naenkrat v trgovini ali prepoved prodaje določenih izdelkov niso podlaga za višje nadomestilo.
    • Ali lahko kombiniramo interventni ukrep karantene in čakanja?

    Če se pri delodajalcu pokaže potreba po delu delavca, ki je na začasnem čakanju na delo in ga pozove nazaj na delo, delavec pa ima odrejeno karanteno, lahko delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila dela plače za odrejeno karanteno. Delodajalec mora zavod za zaposlovanje obvestiti, da je delavca pozval nazaj na delo.

    • Ali lahko kombiniramo interventni ukrep skrajšanega delovnega časa in čakanja?

    Da, vendar subvencije ne morete uveljavljati za istega delavca in za isto obdobje pri obeh ukrepih.

    • Obročno vračanje pomoči za odrejeno čakanje na delo

    Podjetja, ki so uveljavljala povračilo nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo in so naknadno ugotovila, da ne izpolnujejo pogoja upada prihodkov, o tem obvestijo Furs najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020 in vrnejo znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

    Furs in zavod za zaposlovanje lahko dovolita obročno plačilo vračila prejete pomoči v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za odloženi znesek vključno z zamudnimi obrestmi se ne zaračunajo obresti.

    • Izjava o poravnanih obveznostih

    PKP 7 prinaša tudi spremembe pri oddajanju vloge za subvencioniranje čakanja na delo. Priložiti bo treba izjavo, kjer bo delodajalec med drugim podpisal, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti ter da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

     

  • 3. Subvencija za skrajšani polni delovni čas: Kako pridobiti subvencijo za skrajšani delovni čas?

    Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je uvedel protikoronski paket PKP 3 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)). Vlada je s sklepom (16. decembra) veljavnost ukrepa podaljšala do 30. junija 2021, vlogo za dodelitev subvencije bo mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021.

    Delodajalec lahko uveljavlja delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa za zaposlene, s katerimi ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas in jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Shema predvideva, da so subvencije za zaposlene fiksne, subvencija za zaposlenega mesečno znaša:

    • 448 evrov – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 20 do 24 ur na teden,
    • 336 evrov – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 25 do 29 ur na teden,
    • 224 evrov – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 30 do 34 ur na teden,
    • 112 evrov – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas 35 ur na teden.

    Sorazmerno nižja subvencija se izplača pri odsotnosti z dela, določeni z zakonom. 

    Subvencijo izplačuje zavod za zaposlovanje, in sicer mesečno v skladu s pogodbo o subvencioniranju, ki jo sklenejo s podjetjem.

    • Pogoji za uveljavljanje subvencije

    Skrajšani delovni čas pomeni delo vsaj za polovični delovni čas (20 ur na teden). Zaposleni, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani zaposlitev za polni delovni čas in s tem vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas (razen tistih, ki so drugače urejene z veljavnim zakonom).

    Zaposlenemu pisno odredite delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu opredelite:

    • obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,
    • čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,
    • razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,
    • čas trajanja odmora med delom,
    • višino povračila stroškov v zvezi z delom,
    • možnost in način poziva zaposlenemu, da delo znova opravlja s polnim delovnim časom,  
    • višino nadomestila plače.

    Glede na zakon je torej določeno:

    • razporeditev delovnega časa je odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na delo s skrajšanim delovnim časom,
    • delodajalci v obdobju prejemanja subvencije ne smete odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravite z zaposlenimi, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

    Zaposleni opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem zaposlenim pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če to želite, je treba bodisi poklicati zaposlene nazaj na delo za polni delovni čas bodisi določiti nove odredbe. 

    Zaposlenim v času odpovednega roka ni mogoče odrediti dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi zakona.

    • Razporejanje skrajšanega delovnega časa

    Tedenski obseg zagotovljenega dela s pisno odredbo zaposlenega je lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalci uveljavljate subvencijo za skrajšani polni delovni čas.

    • Kdo lahko uveljavlja subvencijo

    Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa lahko uveljavljate: 

    • delodajalci, ki ste pravne ali fizične osebe in ste bili vpisani v Poslovni register Slovenije pred 13. marcem 2020, pri čemer imate z zaposlenimi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, ter
    • po svoji oceni najmanj 10 odstotkov zaposlenim mesečno ne morete zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela.

    Do subvencije niste upravičeni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ali proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

    • Posredovanje pisnih odredb v 8 delovnih dneh od odreditve

    Delodajalec mora v osmih delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom posredovati pisne odredbe za vse zaposlene, ki jim je bilo odrejeno takšno delo. Obveznost velja za odredbe zaposlenim s skrajšanim delovnim časom od 11. julija 2020 (od začetka veljavnosti ZIUPDV).

    Pisne odredbe v skenirani obliki posredujete na Portalu za delodajalce zavoda za zaposlovanje.

    • Oddaja vloge za subvencijo

    Subvencijo uveljavljate z vlogo, ki jo oddate v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom na portalu za delodajalce zavoda za zaposlovanje. Vlogo lahko oddate najpozneje do 10. junija 2021. Za datum prejema vloge se šteje datum, ko jo prejme informacijski sistem zavoda za zaposlovanje.

    • Obveščanje pred pozivom na delo s polnim delovnim časom

    Če zaposlenega, za katerega uveljavljate subvencijo za skrajšani delovni čas, pozovete k opravljanju dela s polnim delovnim časom, morate o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje. Pred začetkom dela s polnim delovnim časom posredujete obvestilo na Portalu za delodajalce.

    • Obveznost obveščanja po ponovni odreditvi

    V obdobju prejemanja subvencije zavod v treh delovnih dneh potem, ko zaposlenim znova odredite delo s skrajšanim delovnim časom, o tem tudi obvestite. Če kot delodajalec ravnate v nasprotju s to obveznostjo, morate prejeta sredstva vrniti.

    Obvestilo posredujete na zavod prek Portala za delodajalce.

    • Posredovanje novih pisnih odredb

    Če zaposlenemu, za katerega uveljavljate subvencijo, izdate novo odredbo o skrajšanem delovnem času (npr. zaradi sprememb obsega skrajšanega delovnega časa), jo posredujete na zavod v osmih delovnih dneh od odreditve.

    Vse odredbe v skenirani obliki posredujete na Portalu za delodajalce.

  • 4. Subvencioniranje fiksnih stroškov: kdo in kako lahko pridobi delno kritje fiksnih stroškov?

    Do pomoči v obliki delnega subvencioniranja fiksnih stropkov (109. člen) so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirane najpozneje 1. septembra 2020 in so imele vsaj enega redno zaposlenega na dan uveljavitve zakona (28. november 2020), samozaposleni, ki so bili na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter družbeniki ali delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, ki so poslovodne osebe (enoosebni d. o. o.) in so bili na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav tako niso bili na 31. december 2019 podjetje v težavah.

    Vlada je s sklepom ukrep podaljšala do 30. junija 2021.

    • Kakšna je meja glede upada prihodkov

    Upravičenci, ki ocenjujejo, da bodo njihovi prihodki od prodaje v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. marca 2021 glede na enako obdobje leta 2019 upadli za najmanj 30 odstotkov, ter ocenjujejo, da bodo v tem obdobju imeli neto izgubo, lahko vlogo oddajo do 30. junija 2021.

    S PKP 7 se spreminja maksimalna višina subvencioniranih fiksnih stroškov, in sicer tako, da subvencioniranje ni višje kot:

    • 1.000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
    • 2.000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
    • 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje ali veliko podjetje,
    • 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.

    Pri ugotavljanju poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa na dan oddaje vloge, upravičenec navede velikost v izjavi, v kateri tudi navede povprečno število zaposlenih od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine pomoči iz prvih dveh alinej.

    Lahko se upoštevajo prihodki od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodki od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

    Dodajmo še: pri izplačilu fiksnih stroškov se upošteva manjši znesek. Hipotetično – če ste glede na število zaposlenih upravičeni do 10 tisoč evrov pomoči, glede na izgubo pa do devet tisoč evrov pomoči, se bo upošteval drugi, manjši znesek.

    • Kako oddati vlogo

    Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj. Vlogo oziroma izjavo za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov je mogoče oddati elektronsko prek eDavkov.

    • Morebitno vračanje pomoči (112. člen ZIUOPDVE)

    Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov glede na isto obdobje leta 2019. Za leto 2019 se upoštevajo podatki iz poslovnih izkazov, ki so bili oddani do 31. maja 2020. Če je bil upravičenec registriran za opravljanje dejavnosti po 1. oktobru 2019, je do pomoči upravičen tisti upravičenec, ki mu bodo prihodki v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč oziroma sorazmerni delež, če mu prihodki od prodaje padejo za manj kot je ocenil v vlogi.

    • Oddali smo vlogo za povračilo fiksnih stroškov. PKP 6 omejuje zneske povračilo na 1.000 evrov na zaposlenega, PKP 7 pa ga je zvišal na 2.000 evrov na zaposlenega. Kako bomo lahko naknadno uveljavljali spremembo, saj za nas pomeni 100-odstotni višji znesek povračila? Ali naj vlogo umaknemo in čakamo na sprejem zakona PKP 7? (odgovor Fursa, 31.12.2020)

    Sprememba se upošteva po uradni dolžnosti, seveda ob upoštevanju, da je vaš upad prihodkov nad 70-odstoten in izračunano glede na število zaposlenih za nedoločen čas oziroma zavarovanih na podlagi 15. oziroma 16. člena ZPIZ na dan oddaje. Ob izplačilu pa se bo izplačal nižji od zneskov izračuna nekritih fiksnih stroškov, limita 1.000 oziroma 2.000/zaposlenega oziroma zavarovanega na mesec ali izračun odstotka ocene neto izgube.

    Vloge ni potrebno umikati. Če bo za vas ugodneje, da bi upoštevali pri izračunu limit 1.000 oziroma 2.000 evrov na povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, izračunano v skladu z novim petim odstavkom 109. člena ZIUOPDVE, boste oddali popravek izjave (predvidoma bo na voljo od 5. januarja 2021 dalje). V tem primeru se lahko zgodi, da boste pomoč dobili izplačano v dveh delih.

    • Oddali smo vlogo po PKP 6 in navedli število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge. PKP 7 določa, da se pri izračunu omejitve najvišjega zneska izplačila upošteva povprečno število zaposlenih. Kako naj postopamo?

    Po ZIUPOPDVE (PKP7) se upošteva povprečno število zaposlenih, ki se izračuna kot število delovnih ur v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.

    Prehodne določbe ZIUPOPDVE (PKP 7) določajo, da se določba zadnjega stavka petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE (PKP 6), torej ugotavljanje števila zaposlenih kot število vseh zaposlenih za nedoločen čas na dan vložitve vloge, uporablja za izjave, vložene do dneva uveljavitve tega zakona, če je za upravičenca ugodnejša. Nadalje določajo, da vlagatelj, ki ugotavlja pogoj najvišjega zneska izplačila na podlagi povprečnega števila zaposlenih (torej po PKP 7), in je do uveljavitve ZIUPOPDVE že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona (zakon v veljavi od 31. decembra 2020). Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.

    Iz navedenega izhaja, da se sprememba ZIUOPDVE, ki se nanaša na število zaposlenih, upošteva za vloge, ki so jih upravičenci oddali pred uveljavitvijo ZIUPOPDVE, opcijsko, torej, če je ugodnejša. Upravičenci ugodnejšo obravnavo uveljavljajo z dopolnitvijo vloge (popravek vloge na eDavkih), ki bo na voljo predvidoma od 5. januarja 2021. Če določbe ZIUPOPDVE za vlagatelje (upravičence) niso ugodnejše, jim ni treba dopolnjevati vloge.

    Vloge tudi ni treba dopolnjevati v primerih, kadar zaradi spremembe po ZIUPOPDVE (PKP 7) pride do višjega izplačila zaradi nove omejitve 2.000 evrov. Kadar gre namreč za upad prihodkov v upravičenem obdobju nad 70 odstotkov, in če je to edina okoliščina, ki vpliva na izplačilo (ne pa tudi denimo sprememba števila zaposlenih), se ta sprememba v skladu s prehodnimi določbami upošteva po uradni dolžnosti.

    • Po kriterijih PKP 6 ne morem vložiti vloge za povračilo fiksnih stroškov, za katero je rok 31. december 2020. Na podlagi sprejetega PKP 7 pa zaradi investiciji v nove poslovne enote in novih zaposlenih izpolnjujem pogoje. Ali bom lahko vložil vlogo po uveljavitvi PKP 7, glede na to da vloga z novimi kriteriji še ni na voljo?

    Na podlagi PKP 7 je 109. člen ZIUOPDVE (PKP 6) dopolnjen z novim, šestim odstavkom, ki omogoča, da se upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje leta 2019 izračunava tudi glede na delež prihodkov od prodaje na povprečno število zaposlenih ali delež prihodkov od prodaje v znesku osnovnih sredstev, brez zemljišč, v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje. Če je na podlagi tega izračuna upad  30 odstotkov ali več, bo upravičenec lahko vložil izjavo NFS. Prilagojena izjava NFS bo na voljo na eDavkih predvidoma od 5. januarja 2021 dalje. Rok za predložitev izjave NFS na podlagi PKP 7 je, v skladu s prehodnimi določbami zakona, 15 dni po uveljavitvi ZIUPOPDVE.

    • Izjavo NFS po PKP 6 sem že vložil v decembru 2020. Ali moram vložiti novo izjavo po PKP 7?

    Novo izjavo vložite le v primeru, da bi bilo za vas ugodneje, če bi pri izračunu najvišje dovoljene pomoči (1.000 ali 2.000 evrov) na zaposlenega namesto zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge upoštevali povprečno število zaposlenih (za določen in nedoločen čas) v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, izračunano v skladu z medodologijo iz 109. člena novele ZIUOPDVE (PKP 6).

    Novo izjavo lahko vložite tudi v primeru, če je bil vaš upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju 70 odstotkov ali manj, bi pa bil nad 70 odstotkov, če bi namesto dejanskih prihodkov od prodaje upad izračunavali glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč.

    V primeru oddaje nove izjave vedno nujno uporabite na eDavkih možnost Popravek in ne stornirajte izjave, ki ste jo oddali po PKP 6. Na ta način se vam bodo predizpolnili določeni podatki iz že oddane izjave po PKP 6, in kar je pomembno, pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 evrov na zaposlenega/mesec se bo upošteval tisti podatek pri številu zaposlenih oz. zavarovanih, ki bo višji oz. ugodnejši (št. zaposlenih za nedoločen čas ali pa povprečno število zaposlenih od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020). Če boste izjavo po PKP 6 stornirali, se bo pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 evrov na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020.

    Nove izjave po PKP7 vam ni potrebno vlagati:

    1) če ste imeli upad prihodkov od prodaje višji od 70 odstotkov na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi PKP 6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejši od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020. V tem primeru se bo najvišja dovoljena pomoč na zaposlenega 2.000 evrov na zaposlenega/mesec upoštevala avtomatično t.j. po uradni dolžnosti (na podlagi prehodnih določb novele ZIUOPDVE) in vam bo izplačan višji znesek, kot ste ga navedli oz. je bil izračunan na izjavi, seveda le, če izračun NFS ali omejitev glede neto izgube ne bosta omejevala najvišje dovoljene pomoči.

    2) če nove določbe iz PKP 7 ne vplivajo na izračun najvišje možne pomoči, ki jo lahko dobite izplačano na podlagi delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

    • Kdo lahko vloži izjavo NFS po 31. decembru 2020?

    Izjavo NFS po 31.decembru 2020 lahko kot popravek vložijo upravičenci, ki so že vložili izjavo, vendar so pogoji na podlagi novele ZIUOPDVE za njega ugodnejši. Izjema je limit 2.000 evrov na zaposlenega na mesec v primeru upada prihodkov od prodaje, ki se bo upošteval avtomatično in samo zaradi tega limita ni potrebno vlagati nove izjave.

    Izjavo lahko vložijo tudi upravičenci, ki na podlagi ZIUOPDVE niso izpolnjevali pogojev za vložitev izjave, ker je bil njihov upad prihodkov nižji od 30 odstotkov. V primeru, ko bo izjava NFS vložena prvič po 31.decembru 2020 se bo pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 evrov na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020. Za prvič vloženo izjavo se šteje tudi izjava, ki je oddana po tem, ko se je prvotno oddana izjava stornirala.

  • 5. Povračilo nadomestila za karanteno ali višjo silo: Kdaj podjetju pripada povračilo nadomestila za karanteno ali višjo silo?

    PKP 6 je na novo opredelil, v katerih primerih lahko podjetja uveljavljajo povračilo nadomestila v primeru odsotnosti zaposlenega zaradi karantene ali višje sile. Vlada je ukrep s sklepom konec marca podaljšala, tako velja do 30. junija 2021.

    Podaljšanje izvajanja ukrepa do 30. junija 2021 je omogočila sprememba sklepa o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije (Uradni list RS, 43/2021), ki velja od 25. marca 2021.

    • Višina nadomestila plače

    Za čas karantene je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Za okoliščine višje sile je enaka kot pri nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, torej je 80 odstotkov osnove, od 1. decembra 2020 velja, da nadomestilo plače za karanteno in višjo silo ne sme biti nižje od minimalne plače (34. in 35. člen PKP 7 – ZIUPOPDVE).

    • Višina povračila delodajalcu

    Delodajalci lahko uveljavljate celotno povračilo (torej 100-odstotkov) izplačanih nadomestil plače:

    > za zaposlene, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela, če izjavite, da zanje ne morete organizirati dela na domu,

    > za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile iz razloga obveznega varstva otrok (kot posledica karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, osnovne šole do 5. razreda ali socialnovarstvene storitve),

    > za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile iz razloga nezmožnosti prihoda na delo (ustavitve javnega prevoza, zaprtja meja s sosednjimi državami).

    Zavodu povrne, kot rečeno, 100 odstotkov obračunanega in izplačanega nadomestila, delodajalci pa morajo delavcem pravilno obračunati 50, 80 ali 100-odstotno nadomestilo plače glede na razlog odrejene karantene. Za pravilnost obračuna plače in izstavljenega zahtevka za izplačilo zavodu je odgovoren delodajalec.

    • Kako se uveljavlja pravico do povračila

    Pravico do povračila uveljavljate z vlogo, ki jo oddate na zavodu za zaposlovanje, na portalu za delodajalce je omogočeno oddajanje vlog za karanteno ali višjo silo do 3o. junija 2021.

    Vlogo predložite v osmih dneh od začetka odsotnosti zaposlenega zaradi karantene na domu ali višje sile (obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja meja).

    Pri karanteni na domu vlogi priložite kopijo potrdila o napotitvi v karanteno in izjavo, da za zaposlenega ni možno organizirati dela na domu.

    Pri karanteni zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo iz države na rdečem seznamu vlogi priložite izjavo zaposlenega o obstoju osebnih okoliščin. Mednje sodijo:

    > smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, 

    > smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

    > smrt staršev, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša ali posvojitelja,

    > rojstva otroka ali vabilo na sodišče.

    Kadar zaposleni ne more opravljati dela zaradi višje sile (obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja meja), vlogi priložite izjavo zaposlenega o obstoju okoliščin za nastanek višje sile. 

    Pri napotitvi v karanteno na domu lahko zaposleni prejema nadomestilo plače iz tega razloga le za obdobje, za katero je bil v karanteni na domu. Tudi pri nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile lahko zaposleni prejema nadomestilo plače le za obdobje, za katero veljajo okoliščine višje sile, ki opravičujejo njegovo odsotnost.

    Povračilo zaradi odrejene karantene ali višje sile lahko uveljavljajo vsi delodajalci v Sloveniji, razen:

    > neposrednih ali posrednih uporabnikov proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov, 

    > tistih, ki opravljate finančno ali zavarovalniško dejavnost v okviru skupine K po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) in ste imeli 13. marca 2020 več kot 10 zaposlenih, 

    > tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih organizacij, njihovih predstavništev ter institucij, organov in agencij EU v Sloveniji.

    • Kombinacija subvencije za skrajšani polni delovni čas in povračila nadomestila plače – karantena, višja sila

    Če vam je bila odobrena subvencija za skrajšani polni delovni čas, nato pa vam je bila v tem obdobju dobrena tudi pravica do povračila nadomestila plače zaradi odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva otrok za posamezne zaposlene, potem za čas prejemanja povračila nadomestila plače za navedene zaposlene ne morete uveljavljati subvencije za skrajšani polni delovni čas

    Ko boste na portalu za delodajalce zavoda za zaposlovanje oddajali zahtevek za subvencijo za skrajšani polni delovni čas za posamezen mesec, to obdobje, ko ste prejemali povračilo nadomestila plače, sodi pod Druge odsotnosti.

    Če se bo obdobje, za katero vam je bila dodeljena subvencija za skrajšani polni delovni čas po pogodbi, že izteklo, oddate novo vlogo za novo obdobje in izdate tudi novo odredbo. Slednjo nam posredujete na Portalu za delodajalce v osmih dneh od odreditve dela s skrajšanim polnim delovnim časom.

    • Kaj se zgodi, če dobi delavec odrejeno karanteno, potem pa zadnje tri dni te 10-dnevne karantene dejansko zboli (COVID-19 ali pa kaj drugega)?

    Zavod za zaposlovanje odobri pravico za obdobje, ki je navedeno na odločbi ministra za zdravje oziroma na potrdilu NIJZ ali policije. Če delodajalec na vlogi navede krajše obdobje znotraj obdobja iz vlogi priložene odločbe/potrdila, zavod prizna pravico za to krajše obdobje. Po sklenitvi pogodbe, delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za posameznega delavca za obdobje karantene, vendar ne za dneve, ko delavec:

    > dela ali

    > koristi letni dopust ali

    > uveljavlja pravico do odsotnosti z dela po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila ali plačila prispevkov (pravice iz socialnih zavarovanj) ali

    > v drugih primerih, v katerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače, ki ne bremeni delodajalca.

    Te dneve odštejete oziroma jih ne obračunate na zahtevku za povračilo nadomestila plače.

  • 6. Odlog plačila davkov ali prispevkov: Kako uveljavljam odlog ali obročno plačilo davka do dveh let?

    Davčni zavezanci lahko do vključno 30. junija 2021 vlagajo vloge za odlog oziroma obročno plačilo davkov (tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov) po poenostavljenem postopku zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

    Furs bo lahko dovolil odlog plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovolil plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Po PKP 6 se odlog dovolil tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj - tako je treba zaprositi za ta odlog po PKP 6, torej zaradi izgube prihodkov zaradi koronavirusa.

    Do tega so lahko upravičeni podjetja in fizične osebe. Odlog oziroma obročno odplačevanje ne bosta obrestovana.

    Bodo pa zavezanci, ki jim bo Furs dovolil obročno plačilo davka ali prispevkov, morali redno plačevati obveznosti po obrokih – že ob prvi zamudi plačila posameznega obroka davka ali prispevkov zapadejo z dnem zapadlosti neplačanega obroka v plačilo tudi vsi naslednji neplačani obroki. Furs bo moral pod pogoji iz ZDavP-2 zavarovati izpolnitev in plačilo davčne obveznosti.

    • Kdo je lahko upravičen?

    Upravičena so tako podjetja kot fizične osebe. Torej tudi samozaposleni, kmetje, podjetniki. Kot pojasnjujejo na Fursu: »Odlog oziroma obročno plačilo je mogoče odobriti za vse davčne obveznosti, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ne glede na to, v kakšni obliki se plačujejo (kot končni davek, akontacije davka ali davčni odtegljaj). Prav tako se plačilna ugodnost poslovnemu subjektu na podlagi PKP 6 lahko odobri tudi za neplačane prispevke (za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje in za starševsko varstvo).«

    • Kakšne bodo obresti?

    Odlog oziroma obročno odplačevanje po PKP 6 ne bo obrestovano. Po zakonu o davčnem postopku je sicer letna obrestna mera za obročno plačevanje ali odlog dvoodstotna, a po PKP 6 se obresti za odložene obveznosti ne bodo zaračunavale tudi tistim, ki bodo za obročno plačilo zaprosili po klasični zakonodaji po zakonu o davčnem postopku v času, ko velja PKP 6. Na primer podjetju, ki bo zaprosilo za 24 mesečnih obrokov za plačilo davka, ker mu grozi hujša gospodarska škoda zaradi drugih poslovnih razlogov, ne zaradi epidemije.

    S Fursa namreč sporočajo: »Ob upoštevanju pravil PKP 6 se za čas odloga ali obročnega plačila ne zaračunajo obresti. To velja v vseh primerih, ko je oziroma bo zavezancu po uveljavitvi tega zakona odobren odlog ali obročno plačilo davka ali prispevkov v skladu s PKP6 kot tudi v primeru odloga ali obročnega plačila davka, ki bo v času veljavnosti ukrepov po PKP 6 odobren v skladu z določbami ZDavP-2 (101., 102. ali 103. člen).« Torej bo to veljalo tudi za fizične osebe brez dejavnosti, če bodo na primer svoj osebni davčni dolg do države želele poravnati v treh mesečnih obrokih.

    Bodo pa morali zavezanci, ki jim bo Furs odobril vloge po PKP 6, redno plačevati obveznosti po obrokih – že ob prvi zamudi plačila posameznega obroka davka ali prispevkov zapadejo z dnem zapadlosti neplačanega obroka v plačilo tudi vsi naslednji neplačani obroki.

    • Kako bo dolg davčnega zavezanca do Fursa v primeru odobritve vloge zavarovan?

    Furs bo moral pod pogoji iz ZDavP-2 zavarovati izpolnitev in plačilo davčne obveznosti. To pomeni, da dolžnik Fursu na primer dovoli vknjižbo zastavne pravice na njegovo nepremičnino. »Upoštevajoč določila zakona o davčnem postopku se v primeru odloga ali obročnega plačila zahteva zavarovanje plačila, če se utemeljeno pričakuje, da bo plačilo odložene davčne obveznosti oziroma obrokov onemogočeno ali precej oteženo,« pravijo na Fursu.

    Poleg tega mora davčni organ zavarovati izpolnitev davčne obveznosti, kadar ta presega 50 tisoč evrov.

    • Koliko časa bo imel Furs, da bo odločil o vlogi za odlog ali obročno plačilo obveznosti po PKP 6?

    Furs bo moral o vlogi odločiti v osmih dneh od njenega prejema (po običajni zakonodaji je 30 dni).

    • Do kdaj lahko zaprosite za odlog ali obročno plačilo po PKP 6?

    Omenjeni ukrepi veljajo do 30. junija 2021, saj je vlada s sklepom (24.3.2021) ukrep podaljšala.

    • Ali je dolg zavezanca do javnih blagajn ovira za odobritev vlog za odlog ali obročno plačilo omenjenih dajatev?

    Ne. Morebiten obstoj dolga zavezanca do javnih blagajn (na primer tudi iz naslova glob za storjene prometne prekrške, sodne take ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Furs) ni ovira za odobritev plačilne ugodnosti po PKP 6. Je pa to ovira na primer za pridobitev temeljnega dohodka espejev.

    Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije je edini pogoj za upravičenost do ukrepa, ki davčnemu zavezancu omogoča lažje plačevanje obveznosti.

    • Kako zavezanec odda vlogo in na kaj mora posebej paziti?

    Vlogo zavezanec odda:

    - Elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja Furs eDavki kot lastni dokument (vloga se prek eDavkov vloži kot lastni dokument in ne kot priloga k obračunu).

    - Po pošti ali na elektronski naslov finančnega urada, kjer je zavezanec vpisan v davčni register. Kontaktni podatki so objavljeni na spletni strani Fursa.

    Pri plačilu obroka je treba uporabiti referenco, ki je določena v odločbi, sicer se plačilo lahko porabi za poravnavo drugih zapadlih neplačanih obveznosti, kar tudi lahko vodi v razveljavitev odobrenega obročnega plačila.

    Obrazec za oddajo vloge najdete tukaj.

    • Kaj je treba napisati v vlogi za obročno plačilo oziroma odlog po PKP 6?

    V vlogi za odlog ali obrestno plačilo dolgov po interventni zakonodaji mora zavezanec pojasniti izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov. Na primer:

    • prepoved opravljanja dejavnosti,
    • izguba naročil,
    • odpoved poslovnih partnerjev,
    • odpoved rezervacij,
    • onemogočeno delovanje na domačem ali tujem trgu,
    • onemogočena ali motena dobava surovin.

    Za odobritev odloga ali obročnega plačila davka in prispevkov v skladu s PKP 6 bo moral davčni zavezanec izkazati samo izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Denimo frizer ne sme opravljati dejavnosti zaradi vladnih odlokov, podobno je v turizmu, gostinstvu, pri velikem delu trgovin, pri ponudnikih rekreacije ...

    Po klasični zakonodaji, torej po ZDavP-2, so vloge za odobritev odloga ali obročnega plačila zahtevnejše. Zavezanec mora natančneje dokazati verjetnost hujše gospodarske škode zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati. Podrobnejša merila in način ugotavljanja hujše gospodarske škode določa pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku. Furs mora tako za odločitev o odobritvi vloge dobiti vrsto podatkov in konkretnih ocen poslovanja, dokazil o izgubi poslov, tako od zavezanca kot iz uradnih evidenc.

    • Ali lahko davčni zavezanec, ki mu je davčni organ že dovolil odlog ali obročno plačevanje davka po zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zaprosi za odlog ali obročno plačilo po PKP 6?

    Da, v tistih primerih, ko davčnemu zavezancu grozi izguba prihodkov zaradi epidemije.

    »V določenih situacijah je mogoče, da bo davčni zavezanec, ki je izpolnjeval pogoje za odlog ali obročno plačilo po 102. členu ZDavP-2, izpolnjeval tudi pogoje po PKP 6. V teh primerih ima davčni zavezanec možnost, da mu davčni organ odobri vlogo za odlog ali obročno plačilo tega dolga po PKP 6 in tako lahko znova vloži vlogo za odlog in obročno plačilo dolga, ki ga še ni poravnal po odločbi, s katero mu je davčni organ dovolil odlog ali obročno plačilo davka po 102. členu ZDavP-2,« pravijo na ministrstvu za finance.

  • 7. Poroštva za likvidnostna posojila: Kako likvidnostne težave podjetij rešuje poroštveni zakon?

    Za reševanje likvidnostnih težav podjetij zaradi epidemije so na voljo v okviru zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 državna poroštva za likvidnostna posojila.

    Višina posameznega poroštva je največ 70 odstotkov glavnice posojila za velika podjetja in 80 odstotkov glavnice za mikro, mala ali srednja podjetja.

    Višina posojila je po PKP 6 po novem največ 25 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019.

    Pogodba za posojilo mora biti sklenjena do 31. junija 2021 (sprememba uvedena s PKP 5). Rok za odplačilo posojila je največ pet let. Posojilo ni namenjeno podjetjem v težavah, povezanim družbam, družbam s sedežem v tujini in družbam v davčnih oazah.

    Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost v primeru kreditnih pogodb, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

    a) sklenjene so po 12. marcu 2020 in najkasneje do 30. junija 2021;

    b) ročnost kredita ne presega petih let;

    c) kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb, financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju po 12. marcu 2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;

    d)     kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

    2. Za posojilojemalce veljajo vsi naslednji pogoji:

    • na dan 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah,
    • da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije,
    • da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 šteje za plačnika;
    • da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države,
    • da ima kreditojemalec na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.

    3. Kaj bo treba navesti v vlogi

    Posojilojemalec mora v vlogi za odobritev posojila za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter:

    •   opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:

      -  zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 in

      -  zneska stroškov dela za leto 2019

    • opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;

    • opredelitev namena kredita;

    • v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita;

    • izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno z zakonom.

  • 8. Poslovne najemnine: Kako je urejena možnost odloga poslovnih najemnin ali pa odpovedi pogodbe?

    PKP 7 (117. člen) določa, da lahko najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen:

    • najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;
    • zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
    • zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

    Ukrepi veljajo do 30. junija 2021, vlada jih lahko s sklepom podaljša za šest mesecev.

    Kot obveznost iz najemne pogodbe se štejejo najemnina in vsa druga plačila v zvezi z najemom poslovne nepremičnine, ki se v skladu s pogodbo o najemu vštevajo v znesek najemnine.

    Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen, in sicer tudi za obdobje pred uveljavitvijo PKP 7.

    Najemnik mora plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa (ukrep preneha veljati 30. junija 2021), pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine.

    Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe učinkuje, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo najemnika. Najemnik mora zahtevo za odlog plačila najemnine poslati pred njegovo zapadlostjo. Če se odlog plačil nanaša na obdobje pred sprejetjem PKP 7, mora najemnik v tem primeru pisno zahtevo poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi PKP 7 (začel veljati 31. decembra 2021).

    Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s PKP 7.

  • 9. Subvencioniranje pri minimalni plači: Kateri delodajalci lahko uveljavljajo ukrep subvencije pri minimalni plači?

    Zadnji v paketu protikoronskih paketov, PKP 8, je prinesel subvencioniranje pri minimalni plači.

    Kdo je upravičen

    Delodajalec je za vsakega delavca, čigar plača za polni delovni čas brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska minimalne plače (1.024,24 evra bruto) upravičen do povračila dela minimalne plače. Gre za mesečno subvencijo v višini 50 evrov. Če gre za delavca, ki dela za manj kot polni delovni čas, delodajalec lahko prejme subvencijo, sorazmerno delovnemu času.

    Do tega niso upravičeni med drugim posredni ali neposredni uporabniki državnega proračuna ali občinskih proračunov, delodajalci prav tako niso upravičeni do subvencije za zaposlene v programu javnih del.

    Kako do subvencije

    Izjavo za omenjeno subvencijo bodo delodajalci oddajali prek eDavkov. Izjavo bo treba predložiti najpozneje do konca meseca za subvencijo za minul mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. Furs bo subvencije izplačeval do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

    Prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi

    Če delodajalec prejme to subvencijo, v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije. Hkrati ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo PKP 8. Za kršitev tega so predvidene tudi globe, in sicer od tri tisoč do 20 tisoč evrov za podjetja oziroma od 1.500 do osem tisoč evrov za tiste, ki imajo deset delavcev ali manj.

    Veljavnost ukrepa

    Ta ukrep velja za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021.

    Opisana subvencija velja do konca junija, po tem obdobju pa PKP 8 do konca leta 2021 predvideva, da se najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane od julija do decembra 2021, spremeni na raven minimalne plače, in ne več 60 odstotkov povprečne plače.

  • 10. Obročno vračilo pomoči: V katerem primeru lahko obročno vračam neupravičeno prejete pomoči?

    PKP 8 uvaja možnost obročnega vračila pomoči. Prejemnik pomoči, ki bo moral pomoči vračati, ker mu denimo v letu 2020 glede na leto 2019 niso dovolj upadli prihodki (pogoj za upravičenost do pomoči je namreč zadosten upad prihodkov), bo lahko to vračal v šestih mesečnih obrokih v obdobju pol leta. In to brez obresti.

    Obročno odplačilo vam mora dovoliti izplačevalec pomoči

    Obročno plačilo ni avtomatično, na podlagi ocene izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije ga bo moral odobriti Furs oziroma zavod za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev (denimo mesečnega temeljnega dohodka in vračila nadomestil za čakanje na delo).

    Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

    V katerem primeru so predvidene kazni

    Določene so tudi globe, in sicer se z globo od tri tisoč do 20 tisoč evrov kaznuje delodajalec, ki na primer:

    • Fursa ne obvesti pravočasno o obveznosti vrnitve sredstev (do oddaje davčnega obračuna),
    • predloži neresnično izjavo o plačilu vseh zapadlih obveznosti,
    • ne omogoči nadzora,
    • v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem odredi nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas,
    • v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov …

    Globe so nižje za manjše delodajalce, ki zaposlujejo do 10 oseb, in znašajo med 1.500 in osem tisoč evri. Delodajalec posameznik lahko dobi kazen med 450 in 1.200 evri. Odgovorne osebe delodajalcev se sicer kaznujejo s 450 do dva tisoč evri.

  • 11. Bolniška odsotnost z dela: Kako se obravnava posamezne odsotnosti, kako se izplačuje nadomestila in kdaj delodajalcem pripada povračilo nadomestila?

    Okužba s COVID-19 in bolniški stalež (pojasnila ZZZS)

    Glede na to, da je usmeritev NIJZ, da zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo (izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje) se šteje, da je zavarovanec okužen s COVID-19 tako v primeru, če je pri njem potrjena okužba z novim koronavirusom (torej pozitiven test) kot tudi v primeru, če ima simptome in znake bolezni covid-19 in ni bil testiran, a je velika verjetnost za prenos okužbe (prisotnost covid-19 v družini ali v skupnosti, denimo na delovnem mestu).

    1. Izolacija

    Izolacija je razlog začasne zadržanosti od dela, ki se opredeli takrat, ko je pri zavarovancu potrebna osamitev zaradi bolezni, katere širjenje je potrebno preprečiti. Izolacija traja toliko časa, kolikor je zavarovanec kužen, dokler lahko prenaša bolezen.
    V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90 odstotkov od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

    Če je zavarovana oseba tudi po prenehanju kužnosti še nadalje nezmožna za delo (denimo zaradi dolgega ležanja je prisotna atrofija mišic, splošna oslabelost), osebni zdravnik odobri nadaljnjo začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni (razlog 01-bolezen), saj potrebe po izolaciji (razlog 08-izolacija) ni več, ker pacient ni več kužen.

    2. Poškodba pri delu

    Če pride do okužbe z novim koronavirusom COVID-19 na delovnem mestu (denimo okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil), in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 - Poškodba pri delu«.
    Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca (praviloma ER-8 obrazec, izjemoma drugo dokazilo, denimo pisna izjava delodajalca, da je do okužbe prišlo na delovnem mestu).
    Zavarovanec je upravičen do nadomestila v višini 100 odstotkov od osnove. Če je poškodba pri delu nastala po koncu veljavnosti ukrepa po ZIUZEOP, to je od vključno 1. junija 2020 dalje, delodajalec izplačuje nadomestilo plače v svoje breme prvih 30 delovnih dni.

    3. Nega otroka

    Če je pri otroku prisotna okužba s COVID-19, je starš upravičen do nege za otroka za čas, ko mora biti otrok zaradi te bolezni doma. Kljub temu da otrok sicer nima več znakov bolezni, mora pa ostati doma, ker je lahko še kužen, je nega tudi v tem primeru lahko upravičena. Pediater pri presoji potrebe po negi upošteva tudi starost otroka.
    Razlog začasne zadržanosti od dela starša je torej lahko le nega, ne pa tudi izolacija (do katere je lahko starš upravičen le, če je pri njem potrjena okužba). Prav tako ne gre za karanteno, saj je otrok zbolel in je upravičena nega. Zgolj v primeru, če gre za zdravega otroka, torej otroka, pri katerem ni ugotovljena bolezen COVID-19, in mu je odrejena karantena, starš ni upravičen do nadomestila zaradi nege v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč nadomestilo delodajalcu povrne zavod za zaposlovanje.

    4. Več različnih razlogov za začasno zadržanost od dela

    Pri zavarovancu je lahko v določenem obdobju prisotnih več različnih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo začasno zadržanost od dela, vendar je glede na veljavne predpise treba kot razlog zadržanosti od dela opredeliti le en prevladujoči razlog.

    Tako mora izbrani osebni zdravnik v primeru, če je bil zavarovanec, še preden je zbolel za COVID-19, začasno zadržan od dela (in tudi še bo po koncu COVID okužbe - denimo onkološki bolnik), oceniti, kateri od razlogov je v tem primeru primarni oziroma pretežni razlog te zadržanosti (tj. kateri razlog v večji meri prispeva k začasni zadržanosti od dela).

    Če izbrani osebni zdravnik oceni, da je primarni razlog zadržanosti od dela bolezen, ostane prvi dan zadržanosti od dela nespremenjen za celotno trajanje odsotnosti. Zavarovanec sicer mora biti ves čas kužnosti izoliran in mu je omejeno svobodno gibanje, da bi se preprečil prenos bolezni na druge osebe, vendar pa ni nujno, da je v tem času v bolniškem staležu zaradi razloga izolacija.
     
    Če pa izbrani osebni zdravnik oceni, da je primarni razlog zadržanosti od dela izolacija, je s spremembo razloga v izolacijo podan tudi nov prvi dan zadržanosti od dela, nato pa ob ponovni spremembi razloga v bolezen (od takrat dalje, ko zavarovanec ni več kužen) ponovno nov prvi dan zadržanosti. V tem primeru gre nadomestilo plače od prvega naslednjega dne po koncu razloga izolacija ponovno prvih 30 delovnih dni v breme delodajalca.

    5. Delo od doma

    Če je pri zavarovancu prisotna okužba s COVID-19, vendar delavec lahko opravlja delo od doma, je upravičen do izplačila plače in ne do bolniškega staleža, saj opravlja delo.

    Bolezen ali poškodba v času čakanja na delo, odsotnosti z dela zaradi višje sile ali karantene

    Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo nezmožen za delo ali to postane med trajanjem začasnega čakanja na delo, karantene ali v času odsotnosti zaradi višje sile, pridobi pravico do začasne zadržanosti od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (posledično prejme tudi nadomestilo plače). V tem času pa se nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, odrejene karantene ali višje sile ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS.
    Če je delavec na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju začasno zadržan od dela s skrajšanim delovnim časom, se mu nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, karantene ali višje sile, izplačuje v sorazmernem delu (glede na preostali delovni čas, ko ni v bolniškem staležu).
    Gre za začasni ukrep, po katerem je v času trajanja interventnih ukrepov začasna zadržanost od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju primarni razlog odsotnosti (če je zavarovanec hkrati razporejen na čakanje na delo, mu je odrejena karantena oziroma je odsoten z dela zaradi višje sile).

    Odsotnost z dela za zdrave osebe

    Pravice do bolniškega staleža in nadomestila plače zaradi navedenega razloga nimajo:

    • Zavarovane osebe, ki opravljajo delo od doma
    • Zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov »nezdravstvene« narave (denimo varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza)

    Staršem zgolj zaradi dejstva, da so šole in vrtci zaprti ali da je otroku odrejena karantena, ne pripada pravica do zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi nege otroka, saj v teh primerih otrok nege ne potrebuje zaradi svoje bolezni ali poškodbe.

    Pravico do nege in posledično nadomestilo plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja je mogoče priznati, če je pri otroku s strani njegovega pediatra ugotovljena bolezen ali poškodba ter posledično potreba po negi (če pediater meni, da otrok zaradi bolezni ali poškodbe potrebuje nego). Osebni zdravniki tudi ne morejo odobriti bolniškega staleža zavarovancem (staršem), če le-ti niso začasno zadržani od dela zaradi svojega zdravstvenega stanja.

    • Zdrave osebe, v primeru odrejene karantene

    V času karantene zavarovana oseba nima pravice do bolniškega staleža, saj je sicer zmožna za delo in pri njej niso prisotni znaki za bolezen. Posledično se tudi ne izdaja bolniškega lista. Delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila izplačanega zaradi karantene pri zavodu za zaposlovanje.

    • Osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni za COVID-19

    Pri zavarovanih osebah, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov za bolezen COVID-19 (denimo srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni, in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši. Posamezni družinski zdravniki izdajajo tem osebam različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavcem in delodajalcem.

    Kratkotrajna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika

    Zaposleni je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. To možnost ponovno uvaja PKP 8.

    Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS refundira izplačano nadomestilo v breme proračuna.

    • Kdo lahko uveljavlja pravico?

    Pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni lahko uveljavljajo samo delavci (zavarovanci, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega delovnega razmerja), ne pa tudi samostojni zavezanci za prispevek (zavarovanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost; družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe; vrhunski športniki in šahisti; kmetje, zavarovane osebe, zaposlene pri tujih delodajalcih, vključene v obvezno zavarovanje v RS).

    • V katerem obdobju je mogoče uveljavljati pravico?

    Pravico do kratkotrajne odsotnosti od dela je mogoče uveljavljati 31. decembra 2021.

    • Kakšen je postopek uveljavljanja pravice?

    Delavec uveljavlja pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na podlagi lastne ocene, da zaradi prisotnosti bolezni, ne zmore opravljati dela.

    O izrabi pravice je delavec dolžan obvestiti svojega delodajalca prvi dan odsotnosti, in sicer pisno ali elektronsko. Delavec ne kliče oziroma ne uveljavlja bolniškega staleža pri izbranem osebnem zdravniku, saj podlaga za izplačilo ni bolniški list, temveč prej omenjeno obvestilo delodajalcu.

    Nadomestilo zavarovancu izplača delodajalec, ki nato od ZZZS zahteva refundacijo tako izplačanega nadomestila. ZZZS nadomestilo refundira delodajalcu v breme proračuna.

    • Kdaj je pravica izkoriščena?

    V koledarskem letu 2020 lahko delavec uveljavlja to pravico le enkrat, in sicer do maksimalno tri zaporedne delovne dni. Če odsotnost od dela traja le en ali dva zaporedna dneva, je pravica izkoriščena, in je v istem koledarskem letu ni več mogoče izkoristiti še za preostanek.

    • Kaj, če se stanje v treh dneh ne izboljša?

    Če delavec tudi po preteku tretjega dne odsotnosti meni, da še nadalje ni zmožen za opravljanje svojega dela, nemudoma obvesti izbranega osebnega zdravnika, ki presodi, ali so pri njem še nadalje podani razlogi za odsotnost od dela.

    Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe (iz kateregakoli razloga, kot je denimo bolezen, poškodba, nega, izolacija, spremstvo), se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Tako ugotovljena začasna zadržanost od dela velja za naprej (od četrtega dne odsotnosti) in hkrati tudi za nazaj, za celotno obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni (po samem zakonu se v tem primeru šteje, da predhodna kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni ni bila izkoriščena).

    V teh primerih izbrani osebni zdravnik izda elektronski bolniški list, na katerem kot prvi dan zadržanosti od dela označi dan, ko je delavec delodajalcu sporočil odsotnost od dela. Osebni zdravnik hkrati sam opredeli razlog zadržanosti od dela za celotno obdobje, pri čemer ni nujno, da je razlog »bolezen«, lahko je to katerikoli razlog.

    • Koliko znaša nadomestilo plače?

    Za čas kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo plače v višini, v kateri je dolžan delodajalec obračunati nadomestilo delavcu v skladu z ZDR-1.

    Pri obračunu se uporabi urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, izračunana na podlagi plače delavca iz obdobja, kot je določeno po ZDR-1 ali kolektivni pogodbi. Odmerni odstotek pa je enak kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni (80 odstotkov).

    • Kakšen je postopek refundacije nadomestila plače od ZZZS?

    Po izplačilu nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela delodajalec lahko vloži na ZZZS zahtevek za refundacijo. Če je v postopku refundacije ugotovljeno, da je bil zavarovancu za obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, za katero delodajalec zahteva refundacijo nadomestila, izdan elektronski bolniški list, ZZZS refundacije ne izvede (razen, če bo elektronski bolniški list za to obdobje naknadno storniran).

    • Delodajalci, ki so upravičeni do refundacije nadomestila

    Zahtevek za refundacijo nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela lahko vložijo vsi delodajalci, tudi posredni in neposredni uporabniki proračuna občine ali države.

    • Rok za vložitev zahtevka

    Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, to je do 31. marca 2022. Če bo zahteva vložena po preteku tega roka, ZZZS nadomestila ne povrne.

    • Način vlaganja zahtevkov

    Zahtevek za refundacijo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke. Za pripravo zahtevka lahko delodajalec uporabi objavljeni Excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS za dejanski oz. fiksni obračun, ali pa zahtevek, ki mora vsebovati podatke, ki so navedeni na predzadnjem zavihku Excelovega pripomočka, ki ga delodajalec pripravi iz svojega programa za obračun plač ter ga posreduje v PDF datoteki. Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi št. 13 ''bolezen-3 dni''.

    Ker se za to vrsto odsotnosti ne izdaja bolniškega lista, se k zahtevku za refundacijo ne prilaga obvestila zavarovanca o nastopu kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni.

    • Rok za refundacijo nadomestila

    ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi zahtevka.

  • 12. Davčna izvršba samo za nujne primere: Kako so z interventno zakonodajo urejene izvršbe?

    Furs bo lahko davčno izvršbo začel le v nujnih zadevah. To je takrat, ko bo utemeljeno pričakoval, da dolžnik davkov in drugih podobnih dajatev ne bo plačal niti po 30. juniju 2021. Do takrat naj bi namreč ukrep odloga izvršbe veljal, vlada pa ga bo lahko podaljšala še za pol leta.

    In kaj so nujne zadeve? Na primer, če Furs ugotovi, da dolžnik prenaša svojo dejavnost na drugo podjetje, kar pomeni, da ga po koncu ukrepa ne bo več mogoče izterjati. Pa tudi, če je dolg pred zastaranjem.

    Iz vseh izvršb na podlagi sodnih odločb bodo izvzete skoraj vse koronapomoči, ki jih prejmejo dolžniki. Izjema so prejemki, ki pomenijo nadomestilo plače (na primer vračila nadomestil za čakanje na delo) ali plačilo za opravljene storitve (gre za denar, ki ga dobijo ponudniki nastanitvenih zmogljivosti od države na podlagi turističnih bonov). Ukrep bo veljal do 30. junija 2021 z možnostjo podaljšanja za pol leta.

TEMA JE DOSTOPNA LE NAROČNIKOM.
Berite Finance že za 1 EUR

Naročnina brez vezave – odpoved kadarkoli

Plačilo prek spleta – dostop takoj

Finance kjerkoli in kadarkoli - brezplačna mobilna aplikacija

Bodite na tekočem! Uporabite Finance Fokus – vaš osebni kliping

Če naročniški dostop že imate, se prijavite z vašim uporabniškim imenom.

Viri

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)

Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV)

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

Gov.si: Odpravljanje posledic epidemije

 

Zakon o delovnih razmerjih

Ministrstvo za delo

Finančna uprava

Zavod za zaposlovanje

ZZZS